Radio Študent, 1. oktober 2016 ― »Ali je Sarajevo, kjer je nekoč bilo?« To vprašanje si je že davno zastavil pop zvezdnik Dino Merlin in po štirinajstih dnevih bivanja v Sarajevu – ter s šestnajstimi dnevi, ki so še pred menoj – dobiva svojo relevantnost in svojo obliko. Mislim, da je odgovor lahko le sarajevski: je in ni. Mesto je administrativno razdeljeno na kar nekaj občin in dve entiteti. Zaradi razdrobljenosti podatkov, ki izhaja iz tega dejstva, je težko kvantitativno oceniti njegovo velikost. Vzel sem si nekaj časa za pregled teh podatkov in določitev obsega mesta kot neke celovite geografske enote. Prišel sem do številke nekaj več kot 400 000 prebivalcev. Kar je, skozi resolucijo globalnega pogleda, primerljivo z Ljubljano. V tej primerljivosti pa se lažje pokažejo vse razlike. Recimo, da je Ljubljana mesto globine, Sarajevo pa površine. Ljubljana skozi zgodovino linearno raste in ima ves čas zanemarljivo zgodovinsko vlogo. Sarajevo, na drugi strani, je bilo nekoč pomembno središče velikega imperija v Evropi in v 17. stoletju eno največjih mest na celini. Vendar je v letu 1931 imelo manj prebivalcev kot takrat. Tu je potem začetek prve svetovne vojne in najdaljše obleganje v moderni zgodovini na koncu 20. stoletja. Danes mesto tiči v obskurnosti, iz katere se vendarle, kot bom skušal pokazati, počasi izvija. Če se v Ljubljani plasti zgodovine in vsakdanjega življenja nalagajo druga na drugo, je v Sarajevu vse odprto; fasade so prepredene s strelnimi luknjami, vulgarnost realpolitike je povsod prisotna, polemike so ostre, ne brez žalitev. Življenje mesta se v glavnem odvija v dolini, od zahoda proti vzhodu in obratno. Je pretočno in po njem se je lahko orientirati, kar mu daje posebno dinamiko ter obenem intimo metropole. Da – intimo; v metropoli veš, kje boš lahko srečal določen krog ljudi ob določeni priložnosti, metropola skrbi za to, da ljudje, ki bi radi prišli skupaj, pridejo skupaj. V skladu s temi dejavniki bi lahko naredil še eno opredelitev: Sarajevo deluje kot mal