NELO AKAMATSU / CHIJIKINKUTSU

NELO AKAMATSU / CHIJIKINKUTSU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. oktober 2016 ― 'Chijikinkutsu' is a coinage especially created for the title of this work by combining two Japanese words: ‘chijiki’ and ‘suikinkutsu’. Chijiki means geomagnetism: terrestrial magnetic properties that have always existed and affect everything on Earth, though it cannot be perceived by the human senses. Some scientific research reports that the behavior of migratory birds, as well as the cause of beautiful aurora, are all related to geomagnetism. A ‘suikinkutsu’ is a sound installation for Japanese traditional gardens, invented in the Edo period. The sounds of drops of water falling through an inverted earthenware pot buried under a stone washbasin resonate through hollow bamboo tubes. Since ancient times, the Japanese have been sensitive to perceiving nature as it is, from the sound of the wind through pine trees or singing of insects. While the artist carefully listened to the profound sound from underground in the garden of his favorite Kyoto temple, he noticed that his work coincidentally sounded similar to the ‘suikinkutsu’. The concept of the work 'Chijikinkutsu' is not derived from the experimentalism of science and technology on which media arts rely, nor from architectonic theory of western music on which some sound arts are based. While utilizing the action of geomagnetism, which is normally treated as a subject of science, this sound installation expands the subtle sounds of ‘suikinkutsu’ in the context of the Japanese perspective on nature. 'Chijikinkutsu' is made using water, sewing needles, glass tumblers and coils of copper wire. The needles floating on the water in the tumblers are magnetized in advance, so they are affected by geomagnetism and turn themselves in a north-south direction. When electricity is supplied to the coil attached to the outside of the tumblers it creates a temporary magnetic field that draws the needle to the coil. And the faint sound of the needle hitting the glass resonates in the space all around. A MIDI is used to control
Festival Slowind še enkrat uspel

Festival Slowind še enkrat uspel

Marijan Zlobec, 30. oktober 2016 ― Končal se je že osemnajsti Festival Slowind. Njegov umetniški vodja, svetovno znani italijanski skladatelj Ivan Fedele (r. 1953) je sicer postavil kar sebe v ospredje, vendar je že tako, da je moral opozoriti na tisto ustvarjalnost in poustvarjalnost, ki mu omogoča prodor v mednarodni svet, hkrati pa bogati spoznanje o nekem segmentu evropske sodobne glasbene […]
Poslednja: ad tenebras dedi

Poslednja: ad tenebras dedi

Konteksti (Tomaž Bešter), 30. oktober 2016 ― Svet ni več oder. Odra ni več. Velikih zgodb je konec, ostaja le še tisto, kar gledamo. Nekje med vsem tem vemo, da to, kar gledamo, ni isto, kar živimo, a v resnici nismo čisto prepričani, če znamo povedati, kje se neha to kar gledamo in začne tisto, kar živimo. Najbrž je nekoč obstajal trenutek, ko smo to znali, a je ta že davno pozabljen. Vmes se je marsikaj spremenilo. Sedaj stojimo v vrsti drug poleg drugega. A drugi je drugačen od mene. Je resničen, se zna jokati, se iskreno nasmeje. Se zjoka tudi takrat, ko ga ne bo nihče slišal, slikal, posnel? Ga bom jaz opazil, če ga ne bom videl na sliki. Bom sploh vedel za to, kaj je. In koliko sem jaz v primerjavi z drugim resničen? Kako ga lahko sploh razumem, ne da bi me nekdo vodil v tem, kaj ta počne? Ta okvir ni nikdar bolj pomemben kot sedaj. Čeprav se zdi, da svet ni več oder. Odrov ni več, zgodbe pa so le še tiste, ki smo jih pripravljeni gledati. Na televiziji, na telefonu. Še dobro, da obstajajo zasloni, brez katerih resničnosti ne bi ne več poznali in še dobro, da obstajajo knjige, ki nam ponudijo možnosti, ki se imajo šele zgoditi. vir slike: emka.si Ena takšnih knjig, ki ponujajo pogled v našo realnost in v razmislek na to, kaj se v družbi dogaja, je Poslednja, odlična zgodba izpod tipkovnice Alexandre Olive. Knjiga je ena tistih, ki bo bralca privezala na tisto pač, kjer se je odločil, da bo bral in ga ne izpustila iz svoje pozornosti. Pripovedni okvir je zastavljen tako, da ne vemo vsega, a vseeno več od glavne junakinje, zato s strahom in tesnobo pričakujemo razplet. Spominja me na zgradbo pred leti izdanega krimiča V najtemnejšem kotu, kjer smo vzporedno brali dve zgodbi iste junakinje, eno, za katero smo vedeli, da je pustila grozne posledice in drugo, za katero smo le slutili, kaj vse se junakinji lahko še zgodi. Trik je bil v času pripovedi, saj se je ena zgodba nanašala na preteklost in druga na sedanjost. Mi kot opazovalci smo vedeli veliko več o tem, kar se je protagonistki dogajalo prej in zato
062: Neonski demon

062: Neonski demon

FilmFlow, 30. oktober 2016 ― Neonski demon (The Neon Demon, 2016), novi film danskega mojstra žanrskega filma Nicolasa Windinga Refna, je visoko stilizirana zgodba o losangeleški modni industriji, ki se nekje v drugi polovici nepričakovano prelevi v horror film v stilu Argentove Suspirie (1977). Kako se Refn znajde na modni pisti, zakaj vsi postajamo kanibali in kdo ali kaj je […]

NOVO: Smaal Tokk / Profesjonalci

Celinkin-e-novice, 30. oktober 2016 ― Primorski gengsta raper Smaal Tokk niti jeseni ne počiva. Kako bi počival, ko pa je na svetu toliko stvari, ki ga jezijo. Tokrat se je spopadel z zasebnim storitvenim sektorjem, v katerega spadajo tudi glasbeniki sami, ter posledično s plačnimi … Continue reading →
Država v nevarnosti, predsednik Borut Pahor teče

Država v nevarnosti, predsednik Borut Pahor teče

Marijan Zlobec, 30. oktober 2016 ― Bil sem na štartu 21. Ljubljanskega maratona. Začel se je v sončnem vremenu, z novim startnim mestom pri Uršulinski cerkvi (lani pred Parlamentom, še prej ob križišču s Šubičevo), a se nisem uspel prebiti do tam. Bilo je preveč ovir in ljudi, niti nisem slišal županove pištole, le Stroj Machine, od daleč, ob ograji nasproti […]
Ni še mrak

Ni še mrak

LUD Literatura, 30. oktober 2016 ― Zagovorniki visoke književnosti so nobela za Dylana videli kot nekakšno mazanje posvečenega in brezzračnega polja – prišel je »kmet« iz rudarske Minnesote, prišel je načitani in več kot sto milijonov dolarjev težki samouk, ki ga je vzgajala cesta, in s peto svojih kavbojskih škornjev naredil škrbino v marmorno stopnišče –, zagovorniki rock kulture pa so v tem prepoznali končno in dokončno priznanje popularne glasbe kot resne umetnosti, njen vstop tja, kamor po svoji vplivnosti za življenje na planetu Zemlja v zadnjih petdesetih in več letih tudi spada. Seveda so se oboji motili.
Pun on the U-bahn

Pun on the U-bahn

Radio Študent, 30. oktober 2016 ― Zdi se, da je turneja v osnovi poseben ritual, znotraj katerega se srečujejo silnice vseh članov neke skupine, s težnjo, da se njihova zapletena razmerja razrešijo. Gre za psihično in fizično naporen ritual. Jutri, na dan predvajanje te oddaje, se vrnemo po 2200 kilometrih, s polovico manjšim uredništvom in z bolj ali manj sanirano virozo, ki je kosila med potovanjem. Torej, po mesecu dni Sarajeva, verjetno enega najbolj zateženih – a, obenem nezateženih, glej prejšnje Pismo – mest v Evropi, smo se zapeljali preko Njive v eno najbolj sproščenih, a obenem tudi zateženih mest v Evropi, v multikulturno, art in startup utopijo, v Berlin. A najprej o Njivi; Njiva je ogromen prostor med Ljubljano in Berlinom, visoko tehniziran, za katerega si na podlagi plodnega sodelovanja dejstev in predsodkov predstavljam, da po njej hodijo horde white trash zombijev z visokotehničnimi dispozitivi izključevanja, pripravljeni na najgnusnejše zločine. Ko sem prišel v Berlin, mi je nekdo povedal, da so pred kratkim na Njivi white trash zombiji pozivali somalskega begunca, ki se je na strehi odločal za samomor k temu, naj skoči, na kar je ta res skočil. Tudi v tem je visoka tehniziranost – šank se je preko forumov in njihovega navijaštva preselil direktno na ulico ter navijaško odloča o življenju in smrti. 0, 1, 1, 0. A pozor, tukaj nikakor ne gre zamenjevati tehnologije in njenega potenciala ter tehniziranosti. No, seveda je turneja zanimiva tudi z vidika turizma; gre za ekspresne oglede krajev, ki pa so po svoji vsebini antituristični. Ko si na turneji, nekaj dni v mestu, gre za to, da uletavaš: stvari niso v naprej določene, ni načrta, ampak si v okolje vržen in odvisen od priložnostnih dinamik. Tako so stereotipi, ki si jih o okolju ustvariš lahko znatno drugačni od turističnih, in morda celo zanimivejši. Moj sterotip o Berlinu: vsesplošna načiliranost, v kateri pa se nahaja, kot je dejal Torkar, “prikrita histerija”, kjer je “vsak drugi mladi na robu.” Sproščenost deluje

Depoji filmskega arhiva na Roški bodo zadostovali za vse čase

Misli, 30. oktober 2016 ― Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS je poleti gradivo iz Gotenice in prostorov na Zvezdarski ulici preselil v nove depoje v nekdanji vojašnici na Roški cesti. Ti prostori bodo, kot je za STA povedal vodja filmskega arhiva Alojz Tršan, zadostovali za vse čase. V njih je prostora še za 3000 kolutov, več jih niti ne pričakujejo.
še novic