Novice

aktualno

BAKALINA: ŠPANABIJE

BAKALINA: ŠPANABIJE

Radio Študent, 11. december 2016 ― Macefizelj, 2016   "Prabje, da še pes krepa u Španabije". S temi besedami se prične četrti album dua Bakalina, ki nosi pomenljiv naslov Španabije. Beseda Španovija etimološko pomeni družabništvo, druščino in se v ljudskih reklih in pregovorih največkrat pojavlja v negativnem kontekstu. Za družabništvo,  rdečo nit pričujočega svežega izdelka dua Bakalina, ki ga že od samega začetka utelešata Jani Kutin in Renata Lapanja, ta negativni ljudski kontekst Španovije oziroma Španabije zagotovo ne velja, saj sta z obilico gostov, ki so sodelovali pri nastanku albuma, svoj glasbeni izraz popestrila in ga na ta način nadgradila, a kljub temu ohranila vse osnovne prvine Bakaline, ki  tokrat pluje s še več vetra v jadrih kot doslej. Že po uvodnem nagovoru, v katerem Jani hudomušno obrazloži križe in težave s Španabijami, se Bakalini pridruži Brencl banda in glasbeno popotovanje iz Čadrga čez tolminsko hribovje se prične. Tudi promocijski koncert ob izidu albuma v klubu Cankarjevega doma prejšnji torek se je odvijal po vrstnem redu, kot si sledijo pesmi na njem, Jani pa je med menjavami nastopajočih pred vsako pesmijo  hudomušno in s pravo dozo ljudskih modrosti ter kmečke logike premostil krajše pavze med skladbami. Kanc sveta se tematsko ukvarja z izumiranjem starih poklicev in vprašanjem končnosti našega bivanja na zemlji. Pesem, v kateri se Bakalini pridružita člana zasedbe Čompe, Janez Škof in Marjan Stanić, tako izzveni v tipičnem stilu Čomp, k čemur zagotovo pripomore markanten interpretacijski izraz Janeza Škofa. Pesem Pamlad, ki jo je Jani posvetil svoji ženi, je, lahko bi rekli, najbolj eko pop, kot sta svoj glasbeni stil v šali označila glavna protagonista dua Bakalina. Kitaro v Pamladi odigra Dejan Lapanja, ki je hkrati posnel in produciral vse štiri Bakalinine albume. Na koncertu je Lapajna šaljivo pripomnil, da so prve tri plošče posneli v treh urah, zadnjo pa so ustvarjali dve leti. Seveda je k temu botrovalo precej zapleteno snemanje, saj so vs
Žvižgač

Žvižgač

Biblio terminologija, 11. december 2016 ― Konec preteklega tedna, natančneje 9. decembra, je skoraj neopazno šel mimo nas mednarodni dan boja proti korupciji, ki zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji. Listina je bila podpisana 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki in predstavlja prvi globalni pravni instrument na protikorupcijskem področju, ki med drugim zahteva, da države članice sprejmejo svoje nacionalne strategije za preprečevanje korupcije in da ustanovijo samostojen organ, ki bo skrbel za njeno uresničevanje. Združeni narodi definirajo korupcijo kot "hudo kaznivo dejanje, ki lahko resno ogroža družbeni in gospodarski razvoj vsake skupnosti. Nobena država, regija ali skupnost pred njo ni imuna." Letos se ZN v globalni protikorupcijski kampanji osredotočajo na vpliv korupcije na izobraževanje, zdravstvo, pravosodje, demokracijo, blaginjo in družbeni razvoj. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti slovenska Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen. Korupcija ni vzrok, ampak posledica. Ampak ni videti, da bi se kdor koli kaj dosti vznemirjal zaradi tega. V zvezi s korupcijo in njenim odkrivanjem (ali razkrivanjem) se je pojavil nov izraz whistleblower (tudi whistle-blower, whistle blower). To je oseba, ki razkrije kakršne koli informacije o nepravilnostih in nezakonitih ali neetičnih dejanjih, navadno v organizaciji, kjer je ali je bila zaposlena. Ta oseba navadno ostane anonimna. Slikovito poimenovanje je nastalo kot opis (prometnega) policaja ali sodnika na športni tekmi, ki s prodornim piskom piščalke opozarja na nepravilnosti in prekrške. Besedo je menda v tem pomenu prvi uporabil ameriški aktivist in borec za pravice državljanov Ralph Nader že okrog leta 1970, da bi omilil negativno konot
METAL DETEKTOR: I am dreaming of a DEAD Christmas

METAL DETEKTOR: I am dreaming of a DEAD Christmas

Radio Študent, 11. december 2016 ― Letos je očitno največ izdaj bilo prav na področju death metala in njegovih podžanrov, blacka in njegovih podžanrov in dooma/sludgea/stonerja. A ker smo preveč decembrsko nahajpani, da bi reciklirali en in isti Pentagram riff, raje recikliramo nekaj, kar vsaj ob hitrosti in brutalnosti ne pride tako do izraza. Oddajo bodo blackersko obarvali Phosphorus, Ash Borer, Surgeon, Sarkom ter Organic, pa še poljski Arkona. Death metalizirali bodo Brutal Unrest ter Sentient Horror, slammali in brutalizirali pa bodo Mastectomy, Hate Inclination, Bonesaw Lobotomy ter Numbered With The Transgressors. Da pa se še malo obrnemo v tradicionalne vode, imamo speed metalce Ranger. Industrializirali pa bomo s kultnimi povratniki Circle Of Dust.
Banipal - revija za moderno arabsko literaturo

Banipal - revija za moderno arabsko literaturo

Radio Študent, 11. december 2016 ― Pogovor z Margaret Obank, ustanoviteljico in založnico revije Banipal za moderno arabsko književnost: www.banipal.co.uk https://www.facebook.com/BanipalMagazine/?fref=ts Pozdravljeni v RKHV intervjuju. Danes bomo prisluhnili izsekom pogovora z Margaret Obank, ustanoviteljico in založnico britanske neodvisne revije Banipal, katere ime je izpeljano iz imena kralja Asurbanipala, poslednjega asirskega kralja. Ta je vladal med letoma 669 in 627 pred našim štetjem in je znan po tem, da je bil eden od redkih antičnih kraljev, ki je znal pisati in brati. Asurbanipal je dal zgraditi prvo veliko knjižnico v mestu Ninive, ki je obsegala nad 20.000 glinastih ploščic, med njimi tudi Ep o Gilgamešu. Banipal pa je ena redkih in zagotovo ena najboljših revij, ki angleško govorečim bralcem trikrat letno ponuja širok nabor moderne arabske literature v prevodu.                          Margaret Obank je z možem, iraškim pisateljem Samuelom Shimonom, revijo ustanovila leta 1998. Banipal ponuja tako poezijo kot prozo, poleg prevodov iz arabščine tudi prevode del arabskih avtorjev, ki pišejo v drugih jezikih. Občasno se v reviji pojavijo intervjuji z avtorji ali knjižne recenzije. Vsaka številka je tematska, v zadnjih skorajda 20 letih izdajanja pa so se posvetili že prav vsem arabsko govorečim državam, obenem pa so številke v preteklosti namenili tudi zaporniški literaturi, ženskim avtoricam, kratki prozi ipd. Banipal v zadnjih letih izdaja tudi knjige in vsakoletno podeljuje nagrado za literarne prevode iz arabščine. V preteklih letih izdajanja so objavili preko 900 različnih avtorjev, revija pa izhaja v obliki mehko vezane knjige z več kot 200 stranmi. Revija Banipal je ena izmed najbolj uspešnih promotorjev arabske literature v anglosaškem svetu in predstavlja pomembno izhodišče za avtorje, ki na Zahodu še niso poznani. Margaret Obank in Samuel Shimon sta v Ljubljani pomagala urediti novo številko revije Evro-mediteranske univerze International Journal of
Na dražbi Antika Carniola 1989 največ za Petra Lubardo

Na dražbi Antika Carniola 1989 največ za Petra Lubardo

Marijan Zlobec, 11. december 2016 ― Pravkar se je v avli Narodnega muzeja v Ljubljani končala dražba starin in umetnin Antika Carniola 1989 d.o.o. Vtis je bil, da je bilo več opazovalcev kot zbiralcev. Veliko stvari je ostalo, proti pričakovanju, neprodanih, med njimi tudi najdražja slika na dražbi, Mušičevi Konjički ali Dalmatinski pejsaž iz leta 1952. Petar Lubarda – Rijeka Crnojevića, […]
Kolonjska vodica in kolonoskopija

Kolonjska vodica in kolonoskopija

Radio Študent, 11. december 2016 ― Nočne ptice (Nocturnal Animals) Toma Forda – so drugi film režiserja, ki je prvenstveno modna ikona in katerega slava izhaja iz kreativnega direktovanja znamk Gucci, Yves Saint Laurent ter lastne znamke, ki nosi njegovo ime in priimek ... Kot Ford pove v enem izmed promocijskih intervjujev, naj bi otvoritvena sekvenca najavne špice Nočnih ptic uprizarjala pogled povprečnega Evropejca na ZDA: gledalec se ob ogledu špice, ki je celo malce bondovska, nasnifa »fashionable« vonja ameriškega sna, katerega druga stran je temà kàkor v ríti; kolonjska vodica in kolonoskopija ... Najs je z očmi toniti v počasne posnetke plesoče nage bajse, med njene mesene šlaufe. Še izpod pajske ji valovijo sicer različni okusi – a vsi prilizujoči se vaniliji; »Ice Ice Baby« kalorij; rasni nemiri kot Mickey in Mallory v Rojenih morilcih z Oliverjem Stoneom oziroma kamnom namesto srca. Amerika konzumira ter s tem že dolgo ne da miru niti preostalemu svetu. Debela belka, dve, tri, podobne Willendorfski Veneri in Michelinovi maskoti. XXXL sladoled, drobljeni piškoti, pekan orehi, na kratko pristriženi venerini grički - mali Bushi - in sladki greh. U nulo »stjunana« kustosinja Susan, ki jo igra Amy Adams, mukoma prebavlja banket ob otvoritvi razstave. Bleščice in konfeti so končno na tleh; zavaljena »bela smet« ženskega spola kot eksponat; gola mažoretka kot umetniška instalacija; Americana: beseda, ki je špeh postala, natakarji pa so jo namesto kustosov prinesli na pladnju, da bojo lahko obiskovalci razstave oziroma še raje zakuske ob šampanjcu še »malo piknili« - z očmi ... Stilizirane prizore sterilnih galerijskih prostorov - ki se ne razlikujejo prav dosti od protagonistkinega modnega Hollywood Hills domovanja, pa tudi ne od vljudnostnega »chit-chata« in pohval, ki jih je deležna tekom otvoritvenega večera – je Ford zmontiral skupaj z nočnimi posnetki v pravcate pentlje zavozlanih losangeleških avtocest iz ptičje perspektive. Hja, razpotja! Za »nočno žival« Susan velja nekaj
Iz Pekarne ne diši le po praznikih … čeprav je december res pester

Iz Pekarne ne diši le po praznikih … čeprav je december res pester

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. december 2016 ― Cerknica – Slavnostno krašenje novoletne jelke in praznično prižiganje lučk, ustvarjalne delavnice za otroke, večer pesmi pariškega slavčka Edith Piaf z Laro Janković … Letošnji praznični december v Cerknici zaznamuje prireditve, ki sta jih skrbno izbrali mladi Maruša Opeka in Rebeka Hren Dragolič, ki sta ustvarjalne moči združili v Zavodu za socialno in kulturno integracijo Pekarna. Maruša Opeka in Rebeka Hren Dragolič, zavod Pekarna Foto: Petra Trček Otroci iz cerkniškega vrtca Martin Krpan, stanovalci doma starejših ter fantke in dekleta iz varstveno-delovnega centra so pridno ustvarjali okraske, s katerimi so v četrtek okrasili novoletno jelko sredi Cerknice.  Dogodek so z glasbo popestrila dekleta iz glasbene šole, najmlajši pa so zaplesali. Krašenje smrečice je le ena v nizu prireditev, ki bodo Cerkničanom in drugim Notranjcem popestrila veseli december. Pod naslovom Cerknica v prazničnih lučeh sta jih združili Maruša in Rebeka. V kulturnem domu so obiskovalcem med drugim že prisluhnili Lari Jankovič, ki je interpretirala pesmi pariškega slavčka Edith Piaf, včeraj pa je ob spremljavi Big banda Cerknica na njegovem odru zapela Anika Horvat. Maruša Opeka in Rebeka Hren Dragolič, zavod Pekarna Foto: Petra Trček Decembrski program je raznolik, od delavnic za otroke so koncertov, ki ne bodo privabili le domačinov. Kakšen je vajin koncept? Maruša: Rdeča nit je povezovanje. December je čas, ko ljudje ne bi smeli biti osamljeni. Mora se nekaj dogajati in ljudje morajo biti vključeni. Rebeka: Mislim, da je v programu za vsakogar nekaj. Občina ga podarja svojim občanom in njegovo sporočilo je, da lahko v njem vsakdo najde svoje darilo. Maruša: Moram poudariti, da sva program oblikovali midve, financira pa ga Občina Cerknica, ki ga je potrdila skupaj z Notranjskim regijskim parkom. Vanj bi se želeli vključiti tudi drugi, ki decembra pripravljajo vrsto dogodkov, a vsega ne moremo dati v en koš. Veseli me, da je ob programu, ki sva ga pripravljali več
Iz Pekarne ne diši le po praznikih … čeprav je res, da je december pester

Iz Pekarne ne diši le po praznikih … čeprav je res, da je december pester

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. december 2016 ― Cerknica – Slavnostno krašenje novoletne jelke in praznično prižiganje lučk, ustvarjalne delavnice za otroke, večer pesmi pariškega slavčka Edith Piaf z Laro Janković … Letošnji praznični december v Cerknici zaznamujejo prireditve, ki sta jih skrbno izbrali mladi Maruša Opeka in Rebeka Hren Dragolič, ki sta ustvarjalne moči združili v Zavodu za socialno in kulturno integracijo Pekarna. Maruša Opeka in Rebeka Hren Dragolič, zavod Pekarna Foto: Petra Trček Otroci iz cerkniškega vrtca Martin Krpan, stanovalci doma starejših ter fantje in dekleta iz varstveno-delovnega centra so pridno ustvarjali okraske, s katerimi so v četrtek okrasili novoletno jelko sredi Cerknice.  Dogodek so z glasbo popestrila dekleta iz glasbene šole, najmlajši pa so zaplesali. Krašenje smrečice je le ena v nizu prireditev, ki bodo Cerkničanom in drugim Notranjcem popestrile veseli december. Pod naslovom Cerknica v prazničnih lučeh sta jih združili Maruša in Rebeka. V kulturnem domu so obiskovalci med drugim že prisluhnili Lari Jankovič, ki je interpretirala pesmi pariškega slavčka Edith Piaf, včeraj pa je ob spremljavi Big banda Cerknica na njegovem odru zapela Anika Horvat. Maruša Opeka in Rebeka Hren Dragolič, zavod Pekarna Foto: Petra Trček Decembrski program je raznolik, od delavnic za otroke do koncertov, ki ne bodo privabili le domačinov. Kakšen je vajin koncept? Maruša: Rdeča nit je povezovanje. December je čas, ko ljudje ne bi smeli biti osamljeni. Mora se nekaj dogajati in ljudje morajo biti vključeni. Rebeka: Mislim, da je v programu za vsakogar nekaj. Občina ga podarja svojim občanom in njegovo sporočilo je, da lahko v njem vsakdo najde svoje darilo. Maruša: Moram poudariti, da sva program oblikovali midve, podprla pa sta ga Občina Cerknica in Notranjski regijski park, ki sta omogočila njegovo izvedbo. Vanj bi se želeli vključiti tudi drugi, ki decembra pripravljajo vrsto dogodkov, a vsega ne moremo dati v en koš. Veseli me, da je ob programu, ki sva ga pripravl
Hrvaška moderna 1880 – 1945 iz zbirke Vugrinec

Hrvaška moderna 1880 – 1945 iz zbirke Vugrinec

Marijan Zlobec, 11. december 2016 ― V Narodni galeriji bo še do 12. marca 2017 na ogled redka razstava Hrvaška moderna 1880 – 1945 iz zbirke Vugrinec. Redka že zaradi tega, ker prihaja iz ene osebne ali družinske zbirke, se pravi, da je ogled odvisen od volje lastnika ali lastnikov, drugič pa je težko dobiti toliko odličnih del z zgodovinskim pedigrejem […]

Snowden (rež. Oliver Stone)

Koridor, 11. december 2016 ― Ekranizacije navdihujočih zgodb pogosto podležejo pretirani osladnosti. Tako je navsezadnje končal tudi Snowden, čeprav je njegov režiser Oliver Stone zadnji, ki bi mu lahko pripisali sentimentalnost. Takrat tridesetletni obveščevalni agent Edward Snowden je leta 2013 razkril množičen nadzor ZDA. Za nekatere je heroj, za druge izdajalec. Njegova zgodba je klicala po filmu in ga dobila […] The post Snowden (rež. Oliver Stone) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

RADART #7: RADAR NAD TOBAČNO

Cirkulacija 2, 11. december 2016 ― Cirkulacija 2 se pridružuje odprti radijski raziskovalni platformi RADAR Radia Študent v sredo, 14. decembra 2016! Rezidenti: Stefan Doepner, Boštjan Leskovšek in še kdo… RADART #7: RADAR nad TOBAČNO bo med 12. in 16. decembrom v sodelovanju z umetniki in »prebivalci« Tobačne mesta, Odprtimi ateljeji, Zavodom YugoTranslate, Cirkulacijo 2, Klubom ZOO, Poligonom, Staragaro in KC […]
Izjave 10-letja 2006-2016

Izjave 10-letja 2006-2016

STRIP.ART.NICA, 11. december 2016 ―   Družba Izšle so druge Izjave desetletja Leksikon bistroumnosti in »bistroumnosti« Izjave tedna v Mladini, ki so samostojna rubrika od leta 1995, so najkrajša mogoča oblika novice. Lahko predstavijo poglede, ki si ne zaslužijo daljšega zapisa, lahko pa dodatno ovekovečijo že tako nepozabne umotvore. Biti uvrščen v izjave tedna je svojevrstna čast. Biti izbran, da […]

Markovci: Zapeli slovenske pesmi

Štajerski tednik, 11. december 2016 ― Člani Komornega zbora Kor, ki v okviru Kulturno-umetniškega društva KulTura Markovci deluje pet let, so nedavno priredili koncert z naslovom Slovenska pesem. Prvi del koncerta je obsegal slovenske ljudske pesmi, drugi pa pesmi legendarnega Slavka Avsenika.
še novic