Radio Študent,
8. januar 2017
―
Kogojeva dvorana, Sigic, Ljubljana,
7. 1. 2017
Prvi sobotni večer v letu 2017 je v prostorih Sigica oz. Slovenskega glasbenoinformacijskega centra poskrbel za improvizatorsko usmerjene. Kogojeva dvorana, poimenovana po skladatelju Mariju Kogoju, je tokrat gostila Tomaža Groma, ki se je predstavil sam, ter združbo, zbrano okoli trenutno zelo aktivnega bobnarja in improvizatorja mlajše generacije Dreja Hočevarja. Majhnost dvorane ter maloštevilna udeležba sta poskrbeli za intimnost izkušnje, premišljeno ozvočenje pa je omogočilo potop v globine zvočne krajine.
Prvi je nastopil Tomaž Grom. Opremljen s svojim zvestim kontrabasom, ki so ga tokrat dopolnjevala preprosto zvezana elektronska zvočila, je sprva napovedal več krajših kompozicij, namesto enega kontinuiranega zvočnega kosa. Med performansom, ki je trajal 45 minut, je Grom golemu kontrabasu zlagoma dodajal vedno več zvočnih elementov, z njimi suvereno manipuliral in jih spajal v zvočne formacije, ki so oznaki prepariranega in razširjenega kontrabasa ne le ustrezale, temveč jo več kot častno zastopale. Kontrabas je za Groma neskončno otroško igrišče, na katerem znova in znova uspe najti nove zvoke, piezo-električni pretvornik, nameščen na telo kontrabasa, pa mu omogoča, da ozvoči tudi najtišje med njimi.
Tako smo bili v prvih nekaj kompozicijah priča elektronsko neobdelanemu kontrabasu, klasičnemu ubiranju strun s prsti in lokom pa se je pridružila še obsežna plejada intrigantnih tehnik, od ritmičnega udarjanja po telesu kontrabasa z rokami in lokom, ubiranja strun pod kobilico in ekspresivnega praskanja z lokom do drgnjenja strun, ki je zvočno aludiralo na domače čiščenje. Med igranjem je kontrabasu dodal še občasne dronersko obarvane sample, ki jih je predvajal iz Abletona, proti koncu sta se akustično obarvani zvočni sliki za kratek čas pridružila še dva filtrirana vira šuma, glavna elektronska igrača celotnega performansa pa je bil nedvomno efekt »Freeze«. Ta je, zapakiran v format majhnega
