LISA HANNIGAN: AT SWIM

LISA HANNIGAN: AT SWIM

Radio Študent, 28. februar 2017 ― Play It Again Sam, 2016   »Loved is all that bloomed. Always what you did. /…/ I ain't never loved like you,« nagovarja Damien Rice Liso Hannigan v uvodni skladbi svoje zadnje plošče My Favorite Faded Fantasy. Po več letih skupnega nastopanja sta Rice in Hannigan v letu 2002 skupaj posnela njegov prvenec O. Čarobnost  njunega skupnega udejstvovanja je nato trajala le še kratek čas, saj se je med tonsko vajo na predstavitveni turneji izdane plošče pripetil hud prepir, ki je povzročil pevkin  izstop tako iz ljubezenskega kot tudi ustvarjalnega razmerja. Sedemletno udejstvovanje z Riceom je pevko portretiralo v ljubko, šepetajočo vokalistko, zaradi katere so njegove skladbe zvenele manj monotono ali celo osladno. Vanje je vdahnila poseben odzven svežine, ki je njegova dela plemenitil bolj, kot bi to lahko kdajkoli napravil sam. Po šestih letih  premolka se je Hannigan pojavila s prvencem Sea Sew. Osupljiv glas, vselej potisnjen v ozadje, je končno iaživel v prostranosti in hitro je postalo jasno, da si z njim lahko obetamo nič manj kot čudeže. Njen dehteči glasek se je v novem poglavju, plošči Sea Sew, ovil okoli harmoničnih melodij, ki so prekipevale z minimalističnimi detajli harmonija, ukuleleja, akustične kitare, violine in manjših tolkal. Njena glasba se giblje znotraj arhaičnega folkovskega okvirja, ki ga na svojstven način zapolnjuje s sodobnejšimi vsebinami, spogledljivimi namigi in z igrivo radovednostjo. Svojevrstno ustvarjalno pojavo utemeljuje s pomenljivo in domiselno poezijo, v kateri se skozi deloma domišljijski svet s pomočjo metafor sooča z lastno stvarnostjo. Istočasno s svojo ljubkostjo ohranja vedro vzdušje, ki je ne glede na tematiko povsem neizpodbitno. Zato je tudi tedaj, ko pride do razpoloženjskih kontrastov, izkušnja za poslušalca še toliko bolj pretresljiva - toda vselej v prijetno dražečem smislu. Kljub temu da ima vsaka dosedanja Lisina plošča svoj koncept in instrumentalno zasnovo, se njena nežna, šepetajoča vokalna preze
Svaštarnica

Svaštarnica

Radio Študent, 28. februar 2017 ― Novice Umrl je Hideo Ikeezumi, ustanovitelj legendarne japonske založbe P.S.F. Records. Založba, ki deluje od druge polovice osemdesetih, je pod njegovim vodstvom svetu predstavljala predvsem eksperimentalno naravnane muzike. Ikeezumi je deloval po enostavnem načelu: »Izdam samo tisto, kar mi je všeč.« Očitno je ustanovitelju bilo všeč marsikaj, saj je založba izdala kopico primerkov psihadeličnega rocka, folka, punka, jazza in avantgardne glasbe. Med bolj znane varovance založbe lahko prištejemo Keijija Haina, Acid Mothers Temple in Ghost. Počivaj v miru, Ikeezumi.   Ameriški reper Kanye West predstavlja sedemnajstminutno verzijo pesmi Bed, ki je bila uporabljena kot kulisna glasba za februarsko modno predstavo Yeezi Season 5. Pesem je sicer napisal r'n'b izvajalec The Dream skupaj s producentom Losom Da Mystrom, pod izvirno skladbo pa se je podpisal pevec J. Holiday, najdemo jo namreč na njegovem albumu Back of My Lac.   Za vse tiste, ki se ukvarjate z glasbeno produkcijo, moramo omeniti, da je podjetje Native Instruments izdalo nov zvočni paket za vse Maschine  uporabnike. V omenjenem paketu lahko najdete semple, ki izhajajo iz južnjaškega hip hopa iz devetdesetih let minulega stoletja. Zvoke, ki so jih navdahnile produkcije iz okrožja Houstona, New Orleansa in Atlante, je sproduciral dvojec Divided Souls.   Producent iz srca New Yorka, NOLIFE, je izdal novo skladbo Unkind. V štiklu nas čaka unikatna mešanica elektronike in hardcore scene njujorškega podzemlja. Producent se je že izkazal kot programer bobnov na video albumu Endless, ki ga je Frank Ocean izdal pred svojim kritično priznanim dolgometražcem Blonde. Sedaj pa se NOLIFE vrača s svojim prvim kratkometražcem You Won't Survive The State of New York, ki bo 3. marca izšel pri založbi Young Turks.   Kam? 1. 3.: Helmet, Local H @ Kino Šiška, Ljubljana  1. 3.: Koordinate zvoka #9: Goran Krmac, Žiga Murko @ Pritličje, Ljubljana 1. 3.: KvalitEtno: Tomi Purich Trio @ ZO

Pustna pravljična ura v Občinski knjižnici Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 28. februar 2017 ―  torek, 28. februarja 2017, so v Občinsko knjižnico Prebold na pravljično uro prišle male maškare. Ker je bil pustni dan, smo se potopili v poseben, klovnov svet. »Obstaja en skriti planet, vesel zabaven klovnov svet. Zabavni in razigrani, z rdečim noskom nasmejani, nas klovni popeljejo v svet, kjer si vedno s srečo objet, kjer sprosti se domišljija in zaživi čarovnija. Kako pa teče njihov dan? Seveda srečno nasmejan.« Tako lahko preberemo v slikanici Klovnov svet. Nasmejani so bili tudi otroci, ko smo se pogovorili o kurentih, ki preganjajo zimo in ...

Pravljična urica v Občinski knjižnici Tabor

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 28. februar 2017 ― Na pustni torek so na pravljično urico prišle maškare. Tudi pravljičarka je prišla oblečena v Indijanko. Maškare so pozorno poslušale pravljico o vrančku Dokolenku, ki ga je ovčka povabila na zabavo z obljubo, da se bodo igrali, kar bo on hotel. Seveda ni bilo čisto tako. Vsak se je hotel igrati samo tisto, kar je bilo njemu všeč. Kmalu so se vsi prepirali in zmerjali. Nazadnje pa so se le nekako pobotali. Vsi razen vrančka. Ta je užaljeno odkorakal domov. Na poti domov pa je nekaj našel in se domislil ...

balans

Radio Študent, 28. februar 2017 ― balans Tea Grahek Afterparty RŠ 28. 2. 2017 balans sta nam obarvala torkov Afterparty z njuno minimalistično, lo-fi, drone, pop psihodelijo. Posnetek izseka koncerta lahko najdete na Vimeu. Na YouTube pa smo objavili posamezne komade: to so bloki okolje cilj onsan Zvočni posnetek celotnega koncerta pa lahko najdete v spodnjem prispevku. Vabljeni na ogled in posluh!  / Glasba Povezan prispevek:  Duo Balans Tagi:  balans psihodelija minimalizem lo-fi drone koncert v živo
Dvajset letnikov revije Knjižnica na spletu

Dvajset letnikov revije Knjižnica na spletu

Biblio terminologija, 28. februar 2017 ― Revija Knjižnica je znanstvena revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, izdajata jo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Z izidom zadnje lanske številke bo Knjižnica zaključila šestdeseti letnik, saj izhaja že nepretrgano in vztrajnoo od leta 19957. Velik napredek pri zagotavljanju dostopnosti revije Knjižnica slovenskim bibliotekarjem je bila postavitev njene spletne različice leta 2000, najprej na lastnem strežniku, kasneje pa na spletnem mestu s podporo sistema Open Journal System (OJS), kjer so sedaj objavljene tekoče številke, ob njih pa še arhiv revije nazaj do leta 2000. Del arhiva člankov za obdobje 1997-2011 je še vedno dostopen na starem spletnem mestu, ob tem pa tudi celotno bibliografsko kazalo za obdobje 1957-2011. Digitalizirani so bili tudi članki iz obdobja 1956-1996, vendar so omejeno dostopni samo na posebnih računalnikih v čitalnici NUK, saj (še) niso urejena avtorskopravna vprašanja z avtorji. Vseh šestdeset letnikov (skupaj 2479 člankov) je arhiviranih na portalu dlib.si, vendar pred letom 1997 omejeno dostopnih samo v NUK-u. V zadnjih dvajsetih letih je tako v elektronski izdaji Knjižnice izšlo skoraj sedemsto objav, prosto dostopnih na spletu, od tega dobrih šeststo strokovnih in znanstvenih člankov. O čem so pisali? Najpogostejše ključne besede so splošne knjižnice, knjižnice, bibliotekarji, visokošolske knjižnice, bibliotekarstvo, digitalizacija, katalogizacija, biografije, Narodna in univerzitetna knjižnica, uporabniki, knjižničarji, knjižnični fondi, statistični podatki, informacijska pismenost, standardi, šolske knjižnice, založništvo, iskanje informacij, zasebne knjižnice, knjige . . . Ključne besede so zbrane v spodnjem oblaku besed (večje črke, večja pogostost ključne besede). © Wordle Z nekaj sreče bo obširnejša jezikovna in terminološka analiza člankov zadnjih dvajsetih let objavljena v prvi letošnji številki revije Knjižnica.
Pozdravljen prijatelj

Pozdravljen prijatelj

Radio Študent, 28. februar 2017 ― Hello friend. S temi besedami se začne serija Mr. Robot. Protagonist serije Elliot Anderson, heker, shizofrenik, đanki ter borec proti sistemu, z njimi takoj na začetku epizode prebije četrto steno, nagovori gledalca: svetu vlada zarota, en procent enega procenta se igra Bogove in tako naprej … To bom zaenkrat pustil ob strani in kar takoj preskočil k zadnjemu členu forme recenzije in pred vsako argumentacijo podal oceno: »Serija je genialna.« Ampak zakaj točno? Oziroma, še bolje: na kakšno genialnost sploh ciljam? Ko rečem, da je genialna, s tem ne ciljam na njeno brezhibno tehnično dodelanost, prav tako ne na izgradnjo likov, ki so pogosto karikirani in idiosinkratični do takšne mere, da bi brez težave nastopili kot liki kakšne visokoproračunske videoigre. Če smo iskreni, se je to itak že zgodilo v serialu računalniških iger Watch Dogs, ki ni mogel ne biti eden izmed njenih glavnih virov navdiha. Prav tako serija ni genialna zato, ker gre v njej za očiten, a še vedno zanimiv prenos narativne strukture Fight Cluba na TV zaslone. Protagonist je, kot je bilo že omenjeno, namreč shizofrenik – tudi on ima svojega Tylerja Durdena, s to razliko, da ga kliče Mr. Robot.   Po isti logiki, mislim, da njena genialnost ni v prenosu narativnih elementov z ostalih popkulturnih referenc, kot je Ameriški psiho. Antagonisti seriala, vodstvo korporacije E-corp, finančnega konglomerata, ki v zgodbi prevzamejo vlogo nevidnega upravljalca stvarstva, se namreč res obnašajo kot Patrick Bateman, protagonist Ameriškega psiha. Sicer je res, da v hladilniku ne skrivajo odrezanih glav ter da tekom serije še ni prišlo do tega, da bi komu zašili podgano v vagino, ampak minus to so negativci očitne kopije likov z omenjenega dela – so apatični ter oblastiželjni japiji, ki večino žrtev povzročijo v času delavnika: prek trgovanja z delnicami, hipotekami, zavarovalništvom,… Preostanek časa pa se sproščajo s pretepanjem brezdomcev, obiskovanjem dragih restavracij in tako dalje. Ampak
Živjo prijatelj!

Živjo prijatelj!

Radio Študent, 28. februar 2017 ― Hello friend. S temi besedami se začne serija Mr. Robot. Protagonist serije Elliot Anderson, heker, shizofrenik, đanki ter borec proti sistemu, z njimi takoj na začetku epizode prebije četrto steno, nagovori gledalca: svetu vlada zarota, en procent enega procenta se igra Bogove in tako naprej … To bom zaenkrat pustil ob strani in kar takoj preskočil k zadnjemu členu forme recenzije in pred vsako argumentacijo podal oceno: »Serija je genialna.« Ampak zakaj točno? Oziroma, še bolje: na kakšno genialnost sploh ciljam? Ko rečem, da je genialna, s tem ne ciljam na njeno brezhibno tehnično dodelanost, prav tako ne na izgradnjo likov, ki so pogosto karikirani in idiosinkratični do takšne mere, da bi brez težave nastopili kot liki kakšne visokoproračunske videoigre. Če smo iskreni, se je to itak že zgodilo v serialu računalniških iger Watch Dogs, ki ni mogel ne biti eden izmed njenih glavnih virov navdiha. Prav tako serija ni genialna zato, ker gre v njej za očiten, a še vedno zanimiv prenos narativne strukture Fight Cluba na TV zaslone. Protagonist je, kot je bilo že omenjeno, namreč shizofrenik – tudi on ima svojega Tylerja Durdena, s to razliko, da ga kliče Mr. Robot.   Po isti logiki, mislim, da njena genialnost ni v prenosu narativnih elementov z ostalih popkulturnih referenc, kot je Ameriški psiho. Antagonisti seriala, vodstvo korporacije E-corp, finančnega konglomerata, ki v zgodbi prevzamejo vlogo nevidnega upravljalca stvarstva, se namreč res obnašajo kot Patrick Bateman, protagonist Ameriškega psiha. Sicer je res, da v hladilniku ne skrivajo odrezanih glav ter da tekom serije še ni prišlo do tega, da bi komu zašili podgano v vagino, ampak minus to so negativci očitne kopije likov z omenjenega dela – so apatični ter oblastiželjni japiji, ki večino žrtev povzročijo v času delavnika: prek trgovanja z delnicami, hipotekami, zavarovalništvom,… Preostanek časa pa se sproščajo s pretepanjem brezdomcev, obiskovanjem dragih restavracij in tako dalje. Ampak
Revizija življenja in kapljice v morju

Revizija življenja in kapljice v morju

ARS Svet kulture, 28. februar 2017 ― Nocoj se na Prvem programu obeta premiera radijske igre Stoli, nastale v produkciji našega Igranega programa.  Gre za antidramo, ki je nastala po predlogi dramatika Eugèna Ionesca. V njej se na jesen osamljenega življenja sopotnika ozirata nazaj, delata revizijo preživetega. Veliko  zamujenih priložnosti je ostalo za njima, tako kot v mnogih življenjih. Redko imamo možnost […]
Pust keš v Rogu

Pust keš v Rogu

Radio Študent, 28. februar 2017 ― Kurenti so passé, tako da če ste dinozavri, je Ptuj vaše mesto. Tovarna Rog pa ni passé, noče biti, čeprav s šibami straši MOL. Za pust se oživlja - s pustovanjem! -, hkrati pa se z njim oživlja zgodba konflikta med Rogom in MOL-om. Kot ste lahko že prebrali v medijih, se pravni postopki in tožarjenja nadaljujejo, je pa MOL medtem Rogovcem dal naslednjo ponudbo: 500 kvadratnih metrov v novem Rogu. Kako vidijo Rogovci to ponudbo, komentira Aigul Hakimova. *Izjava Če je ponudba tako skromna, kot pravi Hakimova, za kaj potem gre, če ne za možnost sporazuma? *Izjava Tokrat taktika eliminacije ne vključuje varnostnih služb in davljenja protestirajočih, pač pa je bolj pravne narave, kot meni Hakimova. *Izjava V nadaljevanju Rogovo situacijo komentira Urška Savič: "Čeprav gredo stvari na sodiščih počasi, se "zadeva Rog" razpleta. "Tajno" vsebino mediacije je občina spustila v medije, ki so te dni pisali o županovi ponudbi 500m2 v novih prostorih CSU in nadomestnih prostorov v času prenove, seveda z uporabo besed tiste strani, ki jim je prva posredovala mnenje. Hkrati so članki opozarjali na "Pust keš v Rogu", pustovanje, ki se ima zgoditi danes zvečer, prvi benefitni dogodek za pokritje sodnih stroškov. Ker se je izpostavilo osem Rogovk in Rogovcev, tovarna še vedno obratuje, zato so tam žuri, predavanja, ateljeji, treningi in prostori za različne vaje ter ostale eksperimente, za katere ne potrebuješ birokratskega obrazca in prepolnega CV-ja, ampak le pogum, da povprašaš po njih osebno...". Celotno izjavo Urške Savič boste lahko slišali ob 18.00 v rubriki Ni še gotovo! Skratka, za pusta je Rog javno oživljen. Pustovanje v Rogu, ki mu pravijo "Pust keš v Rogu", je vzniknilo sredi tega konflikta in prav zaradi njega. In da preverimo še drugo stran keša - program. Kaj se bo danes dogajalo v Rogu, opiše David Murko. *Izjava Kurente sem izganjal Aleš.
074: Mesečina

074: Mesečina

FilmFlow, 28. februar 2017 ― V novem podkastu se pogovarjamo o filmu, ki je v dramatičnem fotofinišu letošnje podelitve oskarjev opevani Deželi La La (Damien Chazelle, 2016) dobesedno izpred nosu speljal zlati kipec za najboljši film. Trenutek, ki se bo zagotovo vpisal v zgodovino – tako kot Mesečina (Barry Jenkins, 2016) – film za nove čase, boleče oseben in hkrati […]
Zlati prah

Zlati prah

LUD Literatura, 28. februar 2017 ― I   Vedno je ista slika, vedno ista podoba. Vedno je zlati prah.  Verjetno je sobota popoldne, ali nedelja, verjetno si svet od nečesa odpočiva […]
Na festivalu literatur Fabula v ospredju razmislek o nesmrtnosti

Na festivalu literatur Fabula v ospredju razmislek o nesmrtnosti

Misli, 28. februar 2017 ― Med 3. in 11. marcem bo v Ljubljani potekal festival literatur sveta Fabula. V fokusu letošnje izdaje bo nesmrtnost, tako po zaslugi dela gostujočega avtorja na festivalu Alojza Ihana Čas nesmrtnosti, kot tudi zato, ker je nesmrtnost najbolj splošna tema, s katero se umetnost sploh lahko ukvarja, je pojasnila programska vodja Manca G. Renko.

STO LET VSTAJATI S STOLA IN PADATI NANJ

Radio Študent, 28. februar 2017 ― Slovenska lirika je prejšnje leto postala bogatejša še za eno pesniško zbirko Miklavža Komelja. Delo, naslovljeno Minima impossibilia, je izšlo v knjižni zbirki LUD Literatura Prišleki, kjer je Komelj izdal že dve zbirki. Miklavž Komelj je pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar, ki je v svoji pesniški karieri izdal sedem zbirk, za katere je prejel nekaj nagrad. Med drugimi Veronikino, Jenkovo ter Prešernovo nagrado. Med njegova pomembnejša dela štejemo Orfične dokumente, ki so nastali po urejanju zapuščine pesnika Jureta Detele. Komelj pogosto predava o poeziji in umetnosti, o kateri objavlja tudi izčrpne članke. Njegovi pesniški začetki se osredotočajo na ljubezensko in metrično urejeno liriko, ki se naslanja na Petrarkov sonet. Kasneje je prestopil v nove oblike in prišel do točke, ko njegovo poezijo opisujemo kot filozofsko-estetično. Tokratna pesniška zbirka obsega 91 pesmi različnih oblik in dolžin. Vsebinsko so si pesmi zelo podobne. Tematizirajo človekove eksistencialne probleme, ki nastanejo s strahom pred smrtjo. Tako se v večini pesmi pojavi tema, ki jo je najbolje predstaviti z naslednjim njegovim verzom: “Ne nekdo, ki se rodi in umre,/ampak nekdo, ki je večno živ in večno mrtev.” Vsebinsko zbirka usmerja k razmisleku o lastnem dojemanju smrti ter strahu, ki pride z zavedanjem o človekovi minljivosti. Komelj se dotakne tudi dogodkov iz lastne preteklosti, v svoji pesmi v prozi Koncert na primer obiska koncerta, in pa mitoloških zgodb ter prerokb. Čeprav je zbirka dokaj obsežna, so pesmi med seboj izrazito povezane in se berejo kot ena sama dolga pesem. Nekatere so razdeljene v dva sklopa: Najti v kanjonu in Iz dnevnika nekoga, ki ni štel dni. Tiste, ki niso, pa imajo skupno rdečo nit. Tako ima bralec včasih občutek, da bere eno dolgo pesem, ki je razdeljena na sklope. Na primer, o človekovem obrazu beremo v kar treh zaporednih pesmih, ki zaradi istoznačne teme delujejo vzajemno. Zaradi svoje podobnosti sporočilo oddajo oziroma na bral
še novic