Razpotja, 12. avgust 2018 ― Jesensko številko Razpotij bomo posvetili Ivanu Cankarju in Karlu Marxu. Izbira avtorjev je priložnostna, saj letos obeležujemo dvestoto obletnico Marxovega rojstva in stoletnico Cankarjeve smrti. Toda avtorja sta povezana več kot le koledarsko. Oba sta namreč svoje delo zasnovala kot vzvod družbene spremembe; in v tem duhu smo ju Slovenci običajno brali. Slogan, ki ga slišimo na protestu ali v jezni kolumni danes, je zelo verjetno Marxov ali Cankarjev, od bivšega gesla Dela (»proletarci vseh dežel …«) do bolj pesimističnih vzklikov Cankarjevih likov (»za hlapce rojeni …«). Cankar in Marx sta vsak po svoje oblikovala naše politično besedišče; začrtali bi radi natančne poti njunega vpliva.

Kamra.si, 12. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. avgusta 1992 je v Ljubljani umrl Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), pisatelj in pesnik. Rodil se je 6. januarja 1932 na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. Pavle Zidar, psevdonim za Zdravka Slamnika, se je rodil v železarski družini materi Barbki Valentar in očetu Jožefu. Osnovno šolo je obiskoval na Koroški Beli (1938-44). Pri 13-ih letih je sodeloval pri miniranju šole in pristal v zaporu v Begunjah. Aprila 1945 so ga rešili partizani Kokrškega odreda, katerim se je nato pridružil. Dogodek ga je močno zaznamoval in ga je pogosto vključeval v svoja književna dela. Po vojni je šolanje nadaljeval na Jesenicah (1945-49), Ljubljani (1949-50), Kranju (1950-51) ter ponovno v Ljubljani (1952-53), kjer je zaključil učiteljišče. Poučeval je najprej na Dolenjskem. S kritiko tamkajšnjih lokalnih oblasti se je zapletel v konflikte in se preselil na Primorsko, v Piran. Leta 1956 je sprejel službo vzgojitelja v dijaškem domu Srednje pomorske šole Piran. Tega leta se je tudi poročil s kolegico, učiteljico Ivo. Najprej se jima je rodila hči, nato še dvojčka, deklica in deček. Posvetil se je kulturnemu udejstvovanju in prirejal literarne večere s slovenskimi pisatelji (Ciril Kosmač, Alojz Gradnik, Mira Mihelič, Jože Udovič, Edvard Kocbek idr.). Leta 1961 se je zaposlil na Osnovni šoli Piran, kjer je bil nekaj časa tudi v. d. ravnatelja. Njegov družbeno - kritični duh ni miroval, prihajal je v spore z oblastjo, izključili so ga tudi iz partije, čeprav se je zanj zavzel Josip Vidmar. Zapustil je prosveto, se posvetil le pisanju in postal svobodni umetnik (1965-66). V začetku 70-ih let se je z družino preselil v Lucijo.