Kamra.si, 7. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. aprila 1871  je na Dunaju umrl  baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral. Rodil se je 23. decembra 1827 v Mariboru. O Wilhelmovem zgodnjem otroštvu je malo znanega. Sprva je za Wilhelmovo izobrazbo skrbel učitelj v mariborskem deškem vzgajališču 47. pehotnega polka, nato pa se je šolal v mestni normalki. Od leta 1837 do 1840 je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Trinajstleten je zapustil Maribor in svojo družino ter 28. septembra 1840 nadaljeval šolanje na mornariški kadetnici Collegio di cadetti di marino v Benetkah. Po začetnih težavah zaradi jezikovnih ovir je po prvih izpitih že zasedel tretje mesto med 121 učenci svojega letnika. Po končanem šolanju 23. julija 1845 je postal kadet in je vse do marčne revolucije 1848 plul po Jadranu in vzhodnem Mediteranu. Tegetthoff je vključitev v nestrpno pričakovani boj doživel leta 1849, ko se je kot častnik udeležil blokade Benetk in se izkazal v njej. Predpostavljeni so ga v svojih poročilih omenjali kot »živahnega temperamenta, kljubovalnega in ponosnega karakterja. Ima veliko talenta, nagiba se h kritiziranju, je delaven in željan izpopolnjevanja« (Latkovič, april 2001, str. 22). Napredovanje je sledilo leta 1851, ko je postal poročnik fregate in se je izpopolnjeval na dolgih plovbah v Tunis, Carigrad in na Bližnji vzhod. Ker je habsburški mornarici primanjkovalo častnikov, je ponovno napredoval leta 1852, ko je postal poročnik linijske ladje.Leta 1854 je kot poročnik linijske bojne ladje prvič prevzel samostojno poveljstvo na goeleti Elisabeth. Leta 1855 je Tegetthoff že veljal za enega najboljših in najuporabnejših častnikov mornarice, zato je prevzel parnik Taurus, s katerim je plul mimo Carigrada do ustja Donave. Tu se je, v času krimske vojne med Osmanskim cesarstvom, Veliko Britanijo, Francijo in Piemontom na eni strani ter Rusijo na drugi, ko so se borili za prev

Kamra.si, 7. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. aprila 1365 - vojvoda Rudolf IV. Habsburški na Dunaju podpiše novomeški mestni privilegij, s čimer ustanovi Ruedolfswerth, danes Novo mesto Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 na prostoru, kjer do tedaj ni bilo naselja, na novo ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi Rudolfswerth, a so ga ljudje že od vsega začetka naprej imenovali Novo mesto, ker je bilo pač v tistem času res novo. Tu je začetek šesto in nekaj let trajajočega ustvarjanja ljudi v tem mestu, katerih sledi nosi današnje Novo mesto. Mesto je vodil izvoljeni mestni sodnik s člani mestnih svetov. Ti so se sestajali v mestni hiši, na Glavnem ali Velikem trgu. Glavni trg je osrednji prostor srednjeveškega Novega mesta. Leta 1720 zgrajeno mestno hišo so meščani v začetku 20. stoletja porušili in zgradili današnjo. Na mestni hiši je bil vedno tudi novomeški grb, na katerem je upodobljen ustanovitelj mesta Rudolf IV., ki predstavlja vse od 14. stoletja dalje simbol našega mesta. Vir: https://www.novomesto.si/o-novem-mestu/skozi-cas/ Priporočamo tudi: "Prav srčen pozdrav iz Novega mesta"