20. april 1848 - društvo Slovenija je objavilo program Zedinjene Slovenije

Kamra.si, 20. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. april 1848 - društvo Slovenija je objavilo program Zedinjene Slovenije Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. Po marčni revoluciji, ki je avstrijskega cesarja Ferdinanda I. prisilila v sprejetje ustave, so v »letu narodov« številni narodi Avstrijskega cesarstva videli priložnost narodne krepitve. Program »Zedinjene Slovenije« je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval celovški stolni kaplan in narodni buditelj Matija Majar - Ziljski; objavljene so bile 29. marca v časniku Novice. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo dunajski Slovenci naslovili na kranjske deželne stanove. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija graških Slovencev (16. april, objava 22. april) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega društva Slovenija, ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec Fran Miklošič. Geograf Peter Kozler je pripravil brošuro o mejah Slovenije in zemljevid slovenskih dežel z vrisanimi etničnimi mejami. Urednik Novic Janez Bleiweis je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil nadvojvodi Janezu, ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v Mariboru. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki peticije; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu parlamentu, ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične oktroirane ustave 4. marca 1849 so takšne zahteve postale b

Delavnica za novo predstavo Jana Rozmana

SiGledal Novice, 20. april 2019 ― Za novo odrsko predstavo avtorja Jana Rozmana v produkciji zavoda EMANAT, ki je načrtovana v sredini novembra 2019, bo izvedena krajša enodnevna delavnica oz. srečanje odprtega tipa. Iščejo formirane ustvarjalke in ustvarjalce z odrskimi izkušnjami (performerje, plesalce, igralce, vokaliste …), z željo oblikovati ustvarjalno izvajalsko ekipo.
Avtoportret: 59 sekund s Špelo Čadež

Avtoportret: 59 sekund s Špelo Čadež

MMC Film, 20. april 2019 ― "Na festivalu animiranega filma v Annecyju sem prvič videla, da animirani film ni samo za otroke, ampak je lahko umetniška zvrst, ki je tako film kot likovna umetnost," v deseti epizodi Avtoportreta opisuje režiserka in animatorka Špela Čadež.

Nevidno življenje odpadkov

Muzej novejše zgodovine Celje, 20. april 2019 ― Pred Muzejem novejše zgodovine Celje je od petka, 19. aprila 2019, postavljena eksperimentalna razstava Nevidno življenje odpadkov. Številni materiali in stvari, ki jih pred nekaj desetletji sploh še nismo poznali, danes niso le v vsakodnevni uporabi, ampak jih zelo kmalu po nastanku tudi zavržemo. Čeprav nas strokovnjaki opozarjajo in mediji ozaveščajo o problematiki odpadkov, se miselnost […] The post Nevidno življenje odpadkov appeared first on MNZC.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 20. april 2019 ― Pri založbi INZ je izšla monografija Branke Grošelj Na dnu: Položaj beračev in brezdomcev od konca 19. stoletja do leta 1940, pri Mladinski knjigi pa vodnik Gorniška potepanja z otroki Gorazda Goriška. Za najmlajše je pri KUD Sodobnost International izšla slikanica Ujemi mi sinjega medvedka avtorice Silvije Šesto z ilustracijami Vande Čižmek.

Prešernovo gledališče gre na gostovanje v Sankt Peterburg

SiGledal Novice, 20. april 2019 ― Prešernovega gledališča Kranj se prihodnji teden odpravlja na gostovanje v Sankt Peterburg, v Rusijo, na mednarodni gledališki festival LOFT. Nastopili bodo z dvema predstavama, 24. aprila ob 19. uri na odru Dramskega gledališča na Vasiljevskem s predstavo Tadeusza Słobodzianka Naš razred, dan za tem, 25. aprila ob 19. uri, pa na odru Gatchina GDK še z avtorskim projektom Stenica.
Korda, Neven; Alajbegović, Zemira (ZANK) - Avtobus (1993) Eksperimentalni video/ Avtorski video/ Narativni video

Korda, Neven; Alajbegović, Zemira (ZANK) - Avtobus (1993) Eksperimentalni video/ Avtorski video/ Narativni video

DIVA nove pridobitve, 20. april 2019 ― Začetek videa določa grafični znak, iz katerega vzniknejo podobe, in nas s tem opozarja, da je dokumentarnost zgolj artefakt. Pripovedovalec lista po dokumentih in rekonstruira Lelino življenje: v srednjem veku je bila obtožena čarovništva, v dvajsetem stoletju se znajde v vojni, v prihodnosti bo zapustila planet. S plastenjem slike se Lelina individualna usoda vpisuje v usodo človeštva, edino televizijski posnetki jugoslovanske vojne so prikazani enoplastno, čisto. Televizijsk...
Divin program v KCB v Beogradu (2019-04-19)

Divin program v KCB v Beogradu (2019-04-19)

DIVA video arhiv, 20. april 2019 ― V okviru programa Avtorski film – artRESOLUTION v organizaciji Galerije Podroom in Kulturnega centra Beograd sta Barbara Borčić in Peter Cerovšek, sodelavca video arhiva Postaja DIVA, predstavila različne aspekte in tematike, vezane na avtorski film in video nekoč in danes. Prikazan je bil tudi novi program video del z naslovom Video Discipline & Dreams.več
Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci

ARS Likovni odmevi, 20. april 2019 ― Ob 500. obletnici smrti Včeraj je minilo 500 let od smrti Leonarda da Vincija. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretski razpravi. Bil je med prvimi umetniki, ki je menil, da je slikarstvo znanost – uvedel je ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti in to želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli dr Carlo Pedretti. V oddaji v prevodu dr Petra Kosa povzemamo njegovo razpravo.
še novic