Svojat – Svojat

Svojat – Svojat

RockOnNet, 14. februar 2020 ― Super spesnjeni niz malce več kot pol ure trajajočega zvočnega orgazma pa je dramaturško nadgrajen in slehernemu smrtniku z malce potrpljenja, z malce želje po dobri glasbi z globino in vsebino pisan na kožo.

Primož Sturman: »Tu stvari merimo z drugačnimi merili«

OUTSIDER, 14. februar 2020 ― Bilo je v prvem ali drugem letniku univerzitetnega študija sodobne zgodovine na tržaški univerzi, ko sem na hodniku pred predavalnico ujel drobec zanimive debate. Kolega sta namreč v pristnem tržaškem narečju razpravljala, ali je bilo nasilje jugoslovanskih partizanov maja 1945 v Trstu primerljivo oziroma opravičljivo z dvema desetletjema fašizma med obema vojnama in italijansko zasedbo… The post Primož Sturman: »Tu stvari merimo z drugačnimi merili« appeared first on OUTSIDER.

Koroški plebiscit 1920

ARS Ars humana, 14. februar 2020 ― Usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah  Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.

Otroci Vrtca Braslovče na obisku v knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 14. februar 2020 ― V petek, 7. februarja 2020, in v petek, 14. februarja 2020, sta Občinsko knjižnico Braslovče v spremstvu vzgojiteljic Valentine Ledinšek, Sandre Beričič, Zdenke Ušen in Anuške Slokar obiskali dve skupini otrok iz Vrtca Braslovče. Knjižničarka Lea Felicijan je ob kulturnem prazniku s prvo skupino govorila o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu in o tem, da smo kulturni tudi tako, da zapojemo pesmico, narišemo risbico, si ogledamo risanko in o tem razmišljamo. Lepo je, če se znamo vljudno obnašati. Toda kakšen dan morda ne gre vse po načrtu. Zgodbica o ...

Projekt mora koristiti regiji Zahodnega Balkana in imeti jasno utemeljen dolgoročni učinek

CED, 14. februar 2020 ― Ekipa Motovile (CED Slovenija) je za prijavitelje na razpis za projekte kulturnega sodelovanja na Zahodnem Balkanu 12. februarja 2020 v Ljubljani organizirala tehnično delavnico: kako predstaviti projektno idejo in pri tem upoštevati cilje in prednostne naloge razpisa. Vse to pa napisati na 30. straneh in pri svoji utemeljitvi upoštevati omejitev števila znakov pri vsakem posameznem odgovoru v prijavnem obrazcu.
Hana Stupica: »Ko sem v stiku z mamini deli, je to tudi čustveni proces«

Hana Stupica: »Ko sem v stiku z mamini deli, je to tudi čustveni proces«

Airbeletrina, 14. februar 2020 ― Hana Stupica za naš čas in svet pravi, da v njem primanjkuje pravljičnosti, zato sama rada ure in ure preživlja v muzejih in galerijah, še posebej jo premami flamsko in nemško slikarstvo. Živi obkrožena s knjigami, te pa opremlja tudi s svojimi podobami. Za ponatis Mahajane, Grafenauerjevega dela za otroka in odrasle, je osvežila ilustracije, ki jih je pred 30 leti naredila njena mama Marija Lucija Stupica.
Hana Stupica: »Ko sem v stiku z maminimi deli, je to tudi čustveni proces«

Hana Stupica: »Ko sem v stiku z maminimi deli, je to tudi čustveni proces«

Airbeletrina, 14. februar 2020 ― Hana Stupica za naš čas in svet pravi, da v njem primanjkuje pravljičnosti, zato sama rada ure in ure preživlja v muzejih in galerijah, še posebej jo premami flamsko in nemško slikarstvo. Živi obkrožena s knjigami, te pa opremlja tudi s svojimi podobami. Za ponatis Mahajane, Grafenauerjevega dela za otroka in odrasle, je osvežila ilustracije, ki jih je pred 30 leti naredila njena mama Marija Lucija Stupica.
še novic