Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. december 2021 ― Nesnovna kulturna dediščina so tudi župn´k, jasličarstvo in koledovanje BLOKE V Register nesnovne kulturne dediščine je vpisanih sto enot nesnovne kulturne dediščine, med katerimi jih je pet tesno povezanih z božičnimi prazniki in praznovanji, peka potic, jasličarstvo, priprava poprtnikov, otepanje v Bohinju in trikraljevsko koledovanje. Priprave na praznovanje božiča se začnejo s prvo adventno nedeljo in miklavževim, otroškim verskim praznikom, ki je prav tako vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine, so sporočili z ministrstva za kulturo. Prvi znani opis miklavževanja na Slovenskem najdemo leta 1839 v Carnioli izpod peresa Josepha Buchenhaina. Decembrskih praznikov so skorajda ne znamo predstavljati brez potice, v marsikateri hiši pa tudi ne brez poprtnika oziroma župn´ka, obrednega kruha, ki so ga so zaradi vere v njegovo magično moč do srede 20. stoletja v božičnem času pekli skoraj po vsej Sloveniji.  Potica, še posebej orehova, velja od 90 let prejšnjega stoletja za simbol naše kulinarične dediščine. Izvirala naj bi iz obrednega kruha, ki so ga že v srednjem veku pripravljali v zahodni in severozahodni Sloveniji, kjer mu pravijo guban(c)a, presnec oziroma pogača. »Izraz potica naj bi izhajal iz besed povitica, povtica, potvica, ki so pomenile povito, zavito pecivo oziroma z(a)vitek. Za eno najstarejših vrst velja potica z medenim nadevom,« so sporočili z ministrstva. Potica je prvič omenjena v Katekizmu Primoža Trubarja v letih 1575 in 1577. V Slavi vojvodine Kranjske Valvasor navaja razlike med kolačem, potico, presnecem, pogačo in poprtnikom. Beseda potica je omenjena tudi v prvi kuharski knjigi v slovenskem jeziku, Kuharskih bukvah Valentina Vodnika iz leta 1799. Obredni kruh poprtnik je s skupaj z drugimi predmeti, na primer posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom, stal pokrit s prtom na mizi, iz česar izvira tudi njegovo najbolj razširjeno ime. Nosilke te enote nesnovne