Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. april 2022 ― Oto Rimele se je v sodobno slovensko slikarstvo zapisal kot pronicljiv raziskovalec barve. Barvo je sprva dojemal v njeni polni snovnosti, nazadnje pa jo je povsem dematerializiral in jo gledalcem predstavil kot obarvano senco na stenah razstavišča. Prehod iz snovnega v poduhovljeno je temeljno sporočilo Rimeletovega opusa, slikar pa gledalce vabi k poglobljenemu motrenju in v kontemplativno zazrtost vase. Nekaj zadnjih let sta slikarjeva osrednja motiva lestev, o kateri beremo v prvi Mojzesovi knjigi (28, 10-21) Stare zaveze in ki jo razumemo kot simbolno vez med zemljo in nebom, med to- in onstranstvom, ter zgolj v slovenskem jeziku možna besedna zveza NE BO/NEBO. Umetnik svoje poslanstvo vidi kot naporen vzpon proti Neznanemu in Neizrekljivemu, v trenutkih intenzivne poglobljenosti pa lahko tudi gledalci NE BO spremenimo v NEBO. Z razstavo Lestev in NE BO se Oto Rimele vrača na Ptuj, kamor je v otroštvu zahajal na obiske k babici in dedku. Pri snovanju razstave mu je bil v navdih film znamenitega režiserja Wima Wendersa Nebo nad Berlinom (1987), ki se prične z verzi pesnika in pisatelja Petra Handkeja: Als das Kind Kind war, / wusste es nicht, / dass es Kind war, / alles war ihm beseelt. (V prevodu Iva Štandekerja: Ko je otrok bil otrok, / ni vedel, da je otrok. / Zanj je vse imelo dušo / in vse duše so bile eno.)