Novice

aktualno

IZŠLA JE KNJIGA PRIMORSKA POJE/REPERTOARNE SHEME SKOZI ČAS

IZŠLA JE KNJIGA PRIMORSKA POJE/REPERTOARNE SHEME SKOZI ČAS

Revija Primus, 16. oktober ― 16. oktober 2026 Piše: Maja Jerman Bratec Oktober in november sta meseca, ko se v Zvezi kulturnih društev Slovenije zgodi skoraj največ dogodkov. Tudi letos je tako, v Novi Gorici smo začeli s mpogovorm na temo jezika in literature, kjer je bil gost tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk, obenem pa se je zgodila ...

Nov datum in novo prizorišče predstavitve Antologije Jenkovih nagrajenk_cev | 27. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Torek, 27. oktober, ob 18. uri | Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj Obveščamo vas, da je dogodek Predstavitev Antologije Jenkovih nagrajenk_cev, ki je bil v trimesečnem programu napovedan za ponedeljek, 19. oktobra, ob 18. uri v Mestni knjižnici Kranj, zaradi bolezni prestavljen na torek, 27. oktobra, ob 18. uri, v Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj. Na literarnem večeru bomo predstavili Antologijo Jenkovih nagrajenk_cev, ki prinaša vpogled v štiri desetletja ene najpomembnejših slovenskih pesniških nagrad ter osvetljuje bogastvo in raznolikost sodobne slovenske poezije. Osrednja gostja večera bo dr. Darja Pavlič, avtorica spremne študije, v kateri se posveča štiridesetletni zgodovini Jenkove nagrade, njenemu pomenu in mestu v slovenskem literarnem prostoru. Z njo se bo pogovarjala Darinka Kozinc, predsednica žirije za Jenkovo nagrado. Vabljeni, da se nam pridružite na večeru, posvečenem slovenski poeziji, njenim ustvarjalkam_cem in štiridesetletni tradiciji Jenkove nagrade. Zahvaljujemo se vam za razumevanje zaradi spremembe termina in prizorišča ter se veselimo srečanja z vami.  
17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine

SEM, 16. oktober ― 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine, ki ga je Generalna konferenca Unesca razglasila leta 2024. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu nesnovne kulturne dediščine ter priznanju vsem posameznikom, skupinam in skupnostim, ki jo ohranjajo in prenašajo na prihodnje rodove. Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003), ki jo je do danes sprejelo že več kot 180 držav, med njimi tudi Republika Slovenija (2008), predstavlja okvir znotraj katerega lahko sistematično skrbimo za njeno varovanje. Konvencija poudarja, da je dediščina živa le toliko, kolikor jo ljudje prepoznavajo kot del svoje identitete in jo aktivno prenašajo naprej. Slovenski etnografski muzej od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. V sodelovanju z nosilci, lokalnimi skupnostmi, strokovnjaki in drugimi ustanovami prepoznava, dokumentira, raziskuje in predstavlja raznolike oblike nesnovne kulturne dediščine ter pripravlja strokovne podlage za vpise v Register nesnovne kulturne dediščine. Leto 2026 v številkah Delo Koordinatorja je tudi v letu 2026 zaznamovalo tesno sodelovanje z nosilci dediščine po vsej Sloveniji. Na dan 16. oktobra 2026 je bilo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisanih 146 enot in evidentiranih 427 nosilcev dediščine.  Med novimi vpisi v letu 2026 so bili: Igranje na diatonično harmoniko, Telovske procesije, Džezovsko igranje, Agrarne skupnosti, Vinogradništvo, Koline, Velikonočno rágljanje v Tržiču, Alpinizem, Planinstvo, Pomorski krst ter Zborovsko petje. Poleg priprave predlogov za vpise v Register smo tudi terensko dokumentirali dediščinske prakse, strokovno svetovali pobudnikom, evidentirali nove nosilce ter sodelovali pri številnih predstavitvah in dejavnostih za ozaveščanje javnosti. Nesnovna kulturna dediščina ni le zapis v Registru. Njena vrednost je predvsem v ljudeh, ki jo živijo, ohranjajo in razvijajo. Prav nosilci dediščine so tisti, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo, pre

Boženin večer

Kamra.si, 16. oktober ― Osrednja knjižnica Celje vabi v ponedeljek, 9. novembra 2026, ob 17.30 v Veliko dvorano Narodnega doma Celje na večer posvečen Boženi Orožen, dolgoletni raziskovalki celjske preteklosti, njeni bogati ustvarjalni zapuščini in knjigi Celje med zgodbami in stoletji: kulturnozgodovinski sprehodi po Celju in okolici. Osrednji del dogodka bo posvečen predstavitvi knjige, ki je izšla ob 50-letnici delovanja domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje. Skozi zgodbe ljudi, stavb in ulic nas bosta popeljali urednici knjige Janja Jedlovčnik in dr. Alenka Hren Medved. Večer bodo s poezijo in pesmijo obogatili Sonja Mlejnik, Srečko Maček in Oktet In spiritu. Prireditev bo povezovala Alja Tihle. Na dogodku bo mogoče knjigo Celje med zgodbami in stoletji, ki jo je izdala Osrednja knjižnica Celje, tudi kupiti. V sodelovanju z Ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija. Osrednja knjižnica Celje v letu 2026 obeležuje trojni jubilej: 120 let javnega knjižničarstva, 80 let študijske knjižnice na Muzejskem trgu in 50 let domoznanskega oddelka

1. koncert komornega cikla Carpe artem – Med svetovoma

SNG Maribor, 16. oktober ― NAJAVA KONCERTA ZA TAKOJŠNJO OBJAVO 1. koncert komornega cikla Carpe artem Med svetovoma  ponedeljek, 19. oktober 2026, 19.30 — Kazinska dvorana SNG Maribor 19.00 — predkoncertni pogovor Izjava za medije Dva klavirska kvarteta v molu, med katerima je devetdeset let: Mozartov, napisan v času, ko te zasedbe skoraj še ni bilo, in Brahmsov, ki ga […]

O medsebojnih skrbeh

Airbeletrina, 16. oktober ― Med 22. septembrom in 20. oktobrom se bo v Sloveniji zvrstila kopica dogodkov festivala Razpoka, prvega slovenskega festivala prenove in trajnostnega bivanja, ki ga kurirata Ajda Bračič in Andraž Keršič. Na osrednjih festivalskih dnevih, 8. in 9. oktobra, so se v prostorih Muzeja arhitekture in oblikovanja odvijale delavnice, predavanja in pogovori, sama pa sem se udeležila pogovora Mesto pod soncem, kjer so svoja razmišljanja o Ljubljani delile_i konceptualni umetnik Danilo Milovanović, pisateljica in antropologinja Ana Svetel in arhitekt Matevž Čelik. Razpravo je odprl Danilo Milovanović, pri čemer se je osredotočil predvsem na primerjavo med Ljubljano pred desetimi leti in Ljubljano zdaj, pri čemer je mesto motril kot živ organizem. V tem času se je mesto namreč intenzivno obnavljalo, predvsem pa gentrificiralo in turistificiralo, zaradi česar je v njem vse manj napak, nedoslednosti, ki jih sicer išče in raziskuje kot vizualni umetnik. Med svojim predavanjem je predvajal tudi videomontažo, v kateri so bile predstavljene njegove umetniške prakse, polne praznih con, gradbenih jam in lukenj ter začasnih prostorov, ki dandanes zaradi prenove izginjajo. Prav tako je omenil, da je v Ljubljani vse manj alternativnih in neodvisnih prostorov, kot denimo Metelkova ali pa nekdanji Rog, mesto pa postaja uniformirano in se bliža statusu prestolnice z določenim kapitalskim potencialom. Obenem je v mestu vse manj premisleka o socialnih politikah, v zadnjih letih pa je tudi naraslo število brezdomcev. Poudaril je še svoje zanimanje za razliko med centrom in obrobjem, prav tako pa za tesnejše četrtne skupnosti, in pri tem povzel, da zaradi nadzora in varnosti v mestu marsikdaj izgubimo njegovo spontanost. Razpravo je odprl Danilo Milovanović, pri čemer se je osredotočil predvsem na primerjavo med Ljubljano pred desetimi leti in Ljubljano zdaj, pri čemer je mesto motril kot živ organizem. Ana Svetel je v svojem eseju predstavila predvsem mnogotere po

Literarno srečanje z malezijsko pesnico in prevajalko Mawar Marzuki | 23. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Petek, 23. oktober 2026, ob 18. uri | Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana Društvo slovenskih pisateljev vljudno vabi na literarno-pogovorni večer z malezijsko pesnico, pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Mawar Marzuki, ki trenutno gostuje v rezidenčnem programu Ateljeja Daneta Zajca Društva slovenskih pisateljev. Z gostjo se bo pogovarjala slovenska pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik. Srečanje bo priložnost za spoznavanje malezijske literarne ustvarjalnosti, večjezične poezije ter vloge prevajanja pri povezovanju različnih literarnih in kulturnih prostorov. Mawar Marzuki je malezijska pesnica, pisateljica, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in predavateljica angleškega jezika na eni vodilnih pedagoških ustanov v Penangu v Maleziji. Ustvarja v angleškem in malajskem jeziku, njeno literarno delo pa zaznamujeta večjezičnost in dejavno povezovanje različnih literarnih tradicij. Njena pesniška zbirka Ajarkan Kami Berpuisi (Naučite nas pisati poezijo), ki združuje pesmi v angleščini in malajščini, je bila predstavljena in obravnavana na pesniških festivalih v Maleziji. Mawar je med drugim podpredsednica treh uveljavljenih združenj: Društva umetnikov Penanga, Društva pesnikov Penanga ter Društva za zgodovino in kulturo Malezijcev v Penangu. Kot pesnica in pisateljica se je udeležila številnih mednarodnih literarnih festivalov in srečanj, med drugim v Romuniji, Turčiji, Mongoliji, Indoneziji, Singapurju in Bruneju. Srečanje bo priložnost za spoznavanje malezijske literarne ustvarjalnosti, večjezične poezije ter vloge prevajanja pri povezovanju različnih literarnih in kulturnih prostorov.  Vir biografskih podatkov | Teesta Review: A Journal of Poetry Vir fotografije | TEDx Talks: When the Blueprint Breaks, You Begin  

Predstavitev romana Eksperiment ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi | 20. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 16. oktober ― Torek, 20. oktober 2026, ob 18. uri | Josipinina knjigarna Vljudno vabljeni na predstavitev romana Eksperiment ciprske pisateljice Mirto Azina Hronidi. Gostja večera bo prevajalka romana Lara Unuk, pogovor pa bo vodila Jana Unuk. Roman Eksperiment, za katerega je avtorica leta 2010 prejela nagrado Evropske unije za književnost, raziskuje zapleten odnos med ljubeznijo, razumom in strastjo. V središču pripovedi sta moški in ženska, ki se odločita za nenavaden preizkus: odpovesta se telesni bližini in se posvetita skupnemu pisanju, s katerim želita doseči globljo duhovno povezanost. Delo, ki prepleta romaneskno pripoved s poetičnimi kratkimi zgodbami, odpira vprašanja o človeškem poželenju, identiteti in iskanju resnične ljubezni. Roman je v slovenskem prevodu Lare Unuk izšel leta 2020 pri založbi KUD Police Dubove, ki jo gostimo v okviru programa Gostujoča založba. Program omogoča založbam, ki v Ljubljani nimajo lastnega prostora za prodajo in promocijo knjig, trimesečno gostovanje. V tem času lahko predstavijo svoj knjižni program ter pripravijo literarne večere, predstavitve knjig in druge kulturne Vljudno vabljeni.

MGL ob obletnici z razstavo o prebojnicah

Misli, 16. oktober ― Gledališki ustvarjalci Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bodo 75 let delovanja obeležili tudi razstavo 75 prebojnic MGL, ki jo bodo danes odprli v atriju Mestne hiše. Ta ne sledi kronologiji ali največjim uspehom, temveč vabi tudi k spoznavanju žensk, ki so gledališče gradile ter skrbele za njegovo rast od ustanovitve do danes.
Talne grafike v urbanem prostoru, projekt Zebra: Eduard Čehovin in dr. Tanja Devetak

Talne grafike v urbanem prostoru, projekt Zebra: Eduard Čehovin in dr. Tanja Devetak

OUTSIDER, 16. oktober ― V zadnjih letih smo v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji, priča vedno večjemu številu talnih poslikav na prometnih površinah. Več krajev po državi jih uporablja, da pred vrtci ali šolami z igrivimi oblikami in živahnimi barvami opozorijo na prisotnost otrok. V Ljubljani pa najdemo tudi druge primere – na primer nekoliko drugačno obliko zebre […]

Festival Urška že 25 let odpira prostor mladim literarnim glasovom

Misli, 16. oktober ― Že četrt stoletja prostor mladim literarnim glasovom odpira Festival mlade literature Urška. Finalni del festivala tudi letos gosti Slovenj Gradec, kjer bo zvečer osrednji festivalski dogodek z razglasitvijo uršljana ali uršljanke 2026. Za naziv se letos potegujejo Amadeja Rek, Ana Vida Resnik, Aljoša Toplak in Lara Višnjevec.
še novic