Tabloid

Tabloid

MMC Gledamo, 15. november ― Depresivna resnica je, da živimo v (informacijskem) svetu, ki ga je zgradil Rupert Murdoch: avstralski medijski mogul je ustvaril orjaški imperij, ki oblikuje kolektivni narativ, naša mnenja in predsodke ter najbrž tudi ustoličuje predsednike.
1954/55 Podcerkev – Vaška mladina še enkrat / Otroške igre XIV

1954/55 Podcerkev – Vaška mladina še enkrat / Otroške igre XIV

Stare slike (Cerknica), 15. november ― To je drugi posnetek iste neznane priložnosti in tudi na njem je podcerkavska mladina ali vsaj del nje okoli leta 1954. Isto prizorišče je, v primerjavi s prejšnjo sliko pa manjkata Dušan Truden in Viktor Strle (ki takrat najbrž še ni bil Bobi …). Kakšna zgodnjepomladna ali poznojesenska priložnost je bila?… Vsekakor je slika fenomenalna – čudovit […]
Tanja Vujinović: AVANTGARDEN SYNTHSPA

Tanja Vujinović: AVANTGARDEN SYNTHSPA

Cirkulacija 2, 14. november ― Sreda, 18. november 2026, ob 19.00 Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina, Ljubljana Obisk možen tudi v četrtek, 19. novembra med 15.00 in 18.00 Kot kulminacija enoletnega raziskovalnega intermedijskega projekta SYNTHSPA Tanja Vujinović predstavlja večplastno okolje gibljivih podob, elektronskega zvoka, digitalnih tiskov in fizičnih objektov, povezano z novimi virtualnimi svetovi. Dve projekciji animacij Cube Radio iz sveta AVANTGARDENERS vzpostavljata imaginarni vrt, v katerem sintetični organizmi, rast...
Dobrodošli v Hope

Dobrodošli v Hope

MMC Gledamo, 14. november ― Spektakel Dobrodošli v Hope se lahko pohvali z enim najbolj obetavnih uvodnih prizorov pregona po dolgem času. Zato je škoda, da se v trenutku, ko se v kadru pojavijo površno zgenerirane digitalne pošasti, poslovi še zadnje upanje za odličen žanrski film.

A veš, poet, svoj dolg?

Airbeletrina, 14. november ― (Manifest za novi kulturnoosvobodilni boj) Potem ko je ministrica za kulturo samozaposlenim kulturnikom očitala, da nam država s plačevanjem prispevkov daje potuho, smo skočili z domačih kavčev in vzrojili. Zavihali smo nosove nad filistrstvom desnice in v njenih potezah zaslutili vzpon fašizma na domačih tleh. Ko se je vlada nato odločila še za desant na javno radiotelevizijo, so bile naše slutnje potrjene in temu za marsikaterega od nas nepogrešljivemu zatočišču smo strumno stopili v bran, kakor da bi šlo za nič manj kot vprašanje narodnega obstanka. V obeh primerih smo javnost hiteli prepričevati, kakšni dobrini da sta ogroženi. Zaprepadeni smo bili, na kako malo posluha smo naleteli zunaj svojih krogov. Trdi konservativci se s »skrunitelji zastav« in »pasjimi dojiljami« niso mogli poistovetiti. Tudi liberalnejšim podjetnikom, ki od svojega prvega delovnega dne v pokojninsko blagajno plačujejo prispevke, se ni zdelo samoumevno, da bi si neki njim neznani stihokleparji zaslužili odpustek, ki si ga sami niso. Influenserje bolj kot prosveta zanimajo nižji davki na dobiček vplivanja. Mladina svojim potrebam po novicah o novih genocidih medtem zadosti na družbenih omrežjih, zabavo pa si iz tujine dovaja s pretočnimi storitvami. Zato je razprava ni zadevala. Kulturniškim pravicam resda vsaj za zdaj še ni odbila zadnja ura. Tudi osrednji hram kulture se je takojšnji razgradnji uspel izogniti. Ne moremo pa si ob vsem tem delati utvar, da smo v razumevanju in vrednotenju vloge ter pomena kulture istih misli. Kljub temu so pomislekom oporečnikov prisluhnili redki. Ogroženi smo se nad njimi zmrdovali ali zamahovali z roko, češ, saj ne vedo, kaj delajo. Resno jih nismo vzeli. S tem nismo zamudili samo priložnosti v kulturnem boju, ki mu na koncu koncev ne bomo ubežali. Prikrajšali smo se tudi za potreben samopremislek o smislu našega poslanstva. V obrambi bolj ali manj prisluženih pravic smo se zatekli v illusio, kot je Pierre Bourdieu poimenoval mehurček s
Proces: arhitekturni stand-up

Proces: arhitekturni stand-up

OUTSIDER, 13. november ― V torek, 10. novembra, smo se ob 17.00 zbrali v Plečnikovi hiši na dogodku Proces. Namen dogodka je bilo deljenje zgodb iz vsakdana arhitektov, ki ga v velikem delu zaznamuje »borba« z upravnimi postopki. Ti nemalokrat proces pridobitve gradbenega dovoljenja privedejo v situacije, skregane z logiko, ko je cilj ob vsakem narejenem koraku videti vedno […]
Janja Brodar: Ne pozabite na kozolec

Janja Brodar: Ne pozabite na kozolec

OUTSIDER, 13. november ― Saj poznate tisti občutek, ko si z nečim v mestu blazno zadovoljen. Ponuja ti možnost za identifikacijo, prostor uporabljaš, imaš rad in si ponosen, kako deluje. In te prevečkrat spreleti, kdaj bo interes kapitala takšen prostor povozil. Ne pišem o ljubljanski tržnici. Gre za mnogo bolj lokalno območje Kajak kanu kluba na desnem bregu Ljubljanice […]
Prešeren in ljudska pesem

Prešeren in ljudska pesem

Gorenjski muzej, 13. november ― Dogodki in novice O dogodku Ob rojstnem dnevu dr. Franceta Prešerna, ki ga obeležujemo 3. decembra, Gorenjski muzej odpira razstavo Prešeren in ljudska pesem, nastalo v sodelovanju s Kranjskimi vrtci. Odprtje bo v četrtek, 3. decembra 2026, ob 19. uri v galeriji Prešernove hiše. Čas Prešernovega ustvarjanja sovpada s prizadevanji različnih zbiralcev ljudskega gradiva, kamor […]

AirBeletrinin podkast: Območje lagodja z Miho Kovačem

Airbeletrina, 13. november ― Benjamin Labatut: Slepa luč (Mladinska knjiga 2024, prevedla Vesna Velkovrh Bukilica) »To je knjiga, kakršno bi si sam želel napisati,« pravi o Slepi luči Miha Kovač, raziskovalec bralnih navad, publicist, urednik in profesor, ki soustvarja tudi prihajajoči Slovenski knjižni sejem. Težko si zamislimo boljše priporočilo za branje. Čilski pisatelj Benjamin Labatut, rojen leta 1980 na Nizozemskem, se je v mednarodni literarni prostor prebil prav s Slepo lučjo, ki se je v angleškem prevodu uvrstila v ožji izbor za mednarodno nagrado Booker. Knjigo je težko stlačiti v en sam predal, saj združuje roman, esej, zgodovino znanosti in biografijo. Nekateri so jo označili za neleposlovno leposlovje, Miha pa v tej navidez paradoksni oznaki vidi popolno ujemanje z vsebino. Tako kot je v kvantni fiziki delec hkrati val, je tudi Slepa luč hkrati zgodba in pripoved o razvoju znanstvene misli. Labatut nas popelje med fizike, kemike in matematike, od Heisenberga, Schrödingerja in Bohra do Schwarzschilda in Grothendiecka. Bolj kot znanstvene formule ga zanimajo ljudje za njimi, pa njihove vizije, želje, obsedenosti in zlomi. Miho je takoj posrkala zgodba Fritza Habra, kemika in Nobelovega nagrajenca, ki je razvli postopek za proizvodnjo umetnih gnojil in s tem pomembno prispeval k temu, da danes na Zemlji živi toliko ljudi. Isti znanstveni preboj pa je postal tudi osnova za razvoj ciklona B, plina, s katerim so v nacističnih koncentracijskih taboriščih pomorili milijone Judov. Haber je bil genij, a za ljudi okoli sebe pogosto slep. Ni razumel žene, ki si je zaradi njegovega dela vzela življenje, in ni videl črnih oblakov, ki so se nad njim kot človekom judovskih korenin zbirali v Nemčiji. »Ljudje smo v nekih stvareh lahko izjemno pametni, v drugih pa popolni butci,« pravi Miha. Labatutovi znanstveniki do svojih spoznanj niso prišli le s pomočjo enačb, temveč tudi skozi travme, bolečine in bolezni. Na neki točki pa jim je začelo zmanjkovati besed. Za to, da je v
»Hrupni hrup« št. 1 – zvočne ideje in upanja

»Hrupni hrup« št. 1 – zvočne ideje in upanja

Cirkulacija 2, 13. november ― Sobota, 14. november 2026 Cirkulacija 2, Podhod Ajdovščina 2 Koncerti od 20.00 Nastopajo: – Colin Black — Zvočna izvedba ©˙∆ß˙∑π – Goran Lončarević – Bass Jansson »Hrupni hrup« št. 1 – zvočne ideje in upanja Cikel koncertov elektronske glasbe »Hrupni hrup« je nastal iz zamisli, da se v Ljubljani (dokaj) redno zbirajo ljubitelji in poznavalci, zainteresirani in zablodeli ter izvajalci in ustvarjalci te vrste glasbe, z namenom izvajanja, poslušanja, izmenjave idej i...

Poziv Ministrstvu za kulturo: rezidence naj ne postanejo privilegij

Asociacija, 13. november ― V Asociaciji smo 13. novembra 2026 Ministrstvu za kulturo poslali poziv v zvezi s ponovljenim razpisom za umetniške rezidence v Berlinu, Londonu, New Yorku in na Dunaju (JPR-REZ-2027-P). Ministrstvo je 5. Novembra ustavilo postopek prvotnega razpisa za leto 2027, na katerega je prispelo 113 vlog, in istega dne objavilo novega. Ocenjujemo, da so pogoji novega … Preberi več o Poziv Ministrstvu za kulturo: rezidence naj ne postanejo privilegij
1932 Planina – Na mejnem prehodu

1932 Planina – Na mejnem prehodu

Stare slike (Cerknica), 13. november ― V očetovem albumu je fotografija mladeniča, posneta na takratnem mednarodnem mejnem prehodu v Planini. Pod njo je zapisano: Janez Lampič – julij 1932. Fant s kolesom se nahaja pred uradnim objektom. Njegova noga je naslonjena na tla, iz česar lahko sklepamo, da pozira avtorju posnetka. Prav ničesar ne vem o tem mladeniču, prav tako ne […]

Ödenburg

Airbeletrina, 13. november ― So trenutki v zgodovini, ko se čas zgosti in ko se lahko zgodi, da greš spat v eni državi in se naslednje jutro prebudiš v drugi, ne da bi se ponoči premaknil za ped. Povrh vsega sanjaš tisto, kar ti je spremenilo življenje ali ti ga morda še bo. „Če bova preživela to klanje, boš ti krstni boter mojemu otroku, jaz pa tvojemu …“ To mu je nekega dne rekel v času zatišja med bitko, ki sta jo skupaj preživela na fronti. Eden je po kratkotrajnem urjenju v strelske jarke prišel pozno spomladi 1915, drugega so poslali med tiste okrvavljene in preklete hribe iz nekih drugih, prav tako okrvavljenih in prekletih hribov tam na vzhodni meji. Kako sta se tam znašla, eden pripadnik Infanterie Regiment Nr. 7 iz Celovca, drugi pa Infanterie Regiment Nr. 67 iz Ödenburga, bi znala povedati samo zgodovina. A ta je taka, da se ne razkriva rada. Nekatere njene skrivnosti in potankosti bodo za vedno neslišne in nevidne, saj za njimi ni ostala nobena sled, čeprav so bile morda kdaj izrečene ali celo zapisane. Po letu ali dveh ni nihče več verjel v čudeže ali preboje. Ko se je na prelomu med tretjim in četrtim letom vojne izkazalo, da je še dolgo ne bo konec, je v enem od dveh dozorela zamisel o pobegu. Načrtov seveda ni zaupal nikomur, niti najboljšemu tovarišu. Stvar je bila izredno tvegana. Med begom bi se lahko znašel v navzkrižnem ognju obeh nasprotujočih si vojska. Lastna bi streljala nanj, ker je bežal, nasprotna bi bila najbrž prepričana, da gre za napadalca, čeprav samo enega. Eden več ali eden manj pa v tistem času ni pomenilo kake velike razlike. Če sem se doslej izognil tolikim kroglam, se bom še tem, je pomislil. „Kaj bi naredil, če bi se jutri končala vojna?“ je tovariša vprašal še isti večer, ko je nameraval pobegniti. „Kako bi se končala? Kdo bi zmagal? Naši ali oni?“ Besede je zadržal v grlu. Govoriti o domnevnem porazu lastne armade je bilo na fronti prav tako zelo riskantno dejanje. Mar gre katera država oziroma vladar v vojno z namenom, da jo izgub
še novic