Airbeletrina, 4. maj 2010 ― Zagonentno se je lotiti recenzije dela, katerega glavna značilnost je popolna razdrobljenost, neskončna mnogoobraznost. Naj torej za začetek hvaležno natrosim nekaj gotovih dejstev. Ob izzidu leta 1999 je Naravni roman prevzel tako bralsko kot kritiško kliko rodne Bolgarije. Odtlej je bil preveden v najmanj sedem jezikov, kritiki so ga mazilili širom zahodne poloble, njegov avtor pa se hvali, da je količina raznih tekstov, interpretacij in akademskih raziskav romana na evropskih univerzah že zdavnaj presegla njegov obseg.