Airbeletrina, 12. februar 2013 ― Ko sem bil majhen, pusta nisem preveč maral. Zdelo se mi je bedasto, da bi moral na določen dan v letu naokrog skakati zamaskiran – še posebej, ker sem se samemu sebi zdel čisto dovolj zanimiv, da se mi ni bilo treba šemiti v druge ljudi. V sedmem razredu sem se pod nosom namazal z rjavo barvo, si na glavo poveznil narobe obrnjeno kapo s šildom ter se tako prebil mimo vratarjev na šolski ples v maskah, nato pa sem si spral obraz in se naprej veselil z masko lastne identitete – seveda prav ponosen, kako mi je uspelo prelisičiti organizatorje kolektivne zabave in brez pokoritve njihovim zahtevam pobrati smetano njihovega žura.