Radio Študent, 16. oktober 2013 ― Prejšnji teden se je z neimenovano akcijo neimenovanih protagonistov, ki je predčasno končala razstavo 'Socialdress – Moč ljudem' Marije Mojce Pungerčar, zatresla domača kulturno-umetniška javnost. Kot je to običajno, je razstava zaradi incidenta v javnem prostoru široko odjeknila. Vprašanja, ki jih je akcija odprla, so na mestu, medtem ko je dikcija vpletenih prenapihnjena. Nenazadnje gre tako pri njenih podpornikih kot nasprotnikih za akterje, ki se posvečajo fenomenom socialne in politične stvarnosti Slovenije in širšega evropskega prostora. Kje je torej težava? Mojca Pungerčar je s svojo ustvarjalno prakso večkrat – in tudi tokrat - prestopila bregove hermetičnih umetniških kontekstov in posegla neposredno v življenje svoje okolice. Na drugi strani tudi protagonisti, ki so iz Galerije Alkatraz odnesli kar celo razstavo, delujejo po principih neposredne akcije. Njihovi pristopi so različni, cilji pa podobni, zato čudi, da je bila umetnica označena za razredno sovražnico. Vse to pa z

Radio Študent, 16. oktober 2013 ― Danes je združenje DrogArt organiziralo strokovni posvet o popivanju mladih na odprtih javnih prostorih v Ljubljani. Kot vemo, Ljubljana za razliko od nekaterih drugih slovenskih mest ni sprejela odloka, s katerim bi prepovedala popivanje na javnih krajih. Na oddelku za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana menijo, da bi takšna restriktivna metoda, ki jo nekateri vidijo kot čudežno palico, zgolj skrila problematiko pred očmi javnosti. Mestna občina Ljubljana nameni za programe proti škodljivemu pitju alkohola približno 70.000 evrov na leto. Sicer je praksa pitja med mladimi v Sloveniji po mnenju strokovnjakov preveč razširjena. Tako naj bi po raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010 približno 85 odstotkov 15-letnikov vsaj občasno poskusilo alkohol, četrtina pa jih pije alkohol vsaj enkrat na teden. Na inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije opozarjajo, da razvoj možganov pri mladostniku takrat še ni končan. Po besedah Maje Zorko z in

Radio Študent, 16. oktober 2013 ― Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Danes nadaljujemo včerajšnje cinefilsko obarvane novice: v akcijo se vrača najstarejši javni kino na svetu, ki se imenuje Eden teater. Zgrajen je bil leta 1889 v mestecu 20 kilometrov izven Marseilla - La Ciotat, kjer naj bi se - tako trdijo njegovi predstavniki - rodil moderni kino. V tem istem mestu sta snemala filmska inovatorja, prva filmarja v zgodovini Auguste in Louis Lumière enega svojih prvih filmov z naslovom Prihod vlaka na postajo v La Ciotatu. V teatru Eden sta, sicer ne premierno, pa vseeno zelo kmalu za tem, predvajala sloviti film, zaradi katerega so gledalci bežali iz kinodvorane. Nihče namreč ni želel, da iz platna skoči vlak in ga zbije v gotovo smrt. Eden, ki v bistvu ni bil zgolj kino, ampak teater, glasbena hala in še kaj, se je po slabih stotih letih rednega delovanja leta 1982 zaprl, leta 1995 pa tudi nehal občasno gostiti manjše dogodke. Razlog: nek divji roparski pohod in neprestano padanje prodaje vstopnic. Letos pa se je po

Radio Študent, 16. oktober 2013 ― Ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu je rusko sodišče v Kirovu kazen s petih let kazenske kolonije spremenilo v pogojno kazen, kar pomeni, da mu ne bo treba v zapor. Na enak način so kazen spremenili tudi soobtoženemu v primeru, bivšemu poslovnemu partnerju Navalnega, Pjotru Oficerovu. Sodišče je po ruskih standardih odločitev sprejelo izredno hitro, saj je zasedalo le slabi dve uri in pol, Navalni pa je kljub odločitvi napovedal pritožbo tudi na to razsodbo, saj mu obsodba preprečuje politično dejavnost. V Washingtonu tudi v torek niso dosegli dogovora o proračunu in zvišanju zgornje meje javnega dolga, zato so Združene države Amerike k odgovornemu ravnanju pozvali tudi na Kitajskem. Namestnik kitajskega finančnega ministra Zhu Guangyao je opozoril, da bi bila plačilna nesposobnost največjega gospodarstva na svetu "zelo nevarna". Če bi do nje vendarle prišlo, pričakuje, da bodo ameriške oblasti v prvi vrsti poskrbele za plačilo obresti na svoj dolg. Največji lastnik amer

Radio Študent, 16. oktober 2013 ― Drage poslušalke in poslušalci, tokrat v sklopu svetovnih novic na kratko o protestnih zahtevah ugandskih učencev in o vprašanju rasnega razločevanja pri sprejemu na ameriške univerze. Število mobilnih študentov se v svetu iz leta v leto povečuje, na eni izmed londonskih šol pa se zavzemajo za dvig ravni jezikovnega izražanja. Na slovenskih tleh danes o predlogih sprememb državnega proračuna, odnosu do hrane in seji Sveta Vlade RS za mladino. Začenjamo z radikalnimi ugandskimi učenci. Učenci osnovne šole Alaka v Ozori so prejšnji teden protestno odšli na ulice in s tem opozorili na zanemarjanje šole s strani vladnih predstavnikov. Omenjena osnovna šola je namreč še edina državna šola v skupnosti, zato od vlade zahtevajo, da poskrbi za primerno infrastrukturo in spodbudno učno atmosfero. Večina preostalih šol je v lasti misijonov. Ti za šolanje izračunavajo šolnino, ki si je večina staršev v skupnosti ne more privoščiti. Učenci so zagrozili z gladovno stavko, dokler ugandska vlada ne

Radio Študent, 16. oktober 2013 ― SEDMA V Združenih državah Amerike se v zadnjem času, po vseh večjih mestih odvijajo številni protesti s strani tistih, ki so zaposleni v industriji hitre prehrane. Gre za dobre štiri milijone ljudi na minimalnih plačah, ki so zaposleni v podjetjih z velikimi letnimi dobički. Delavci menijo, da zaslužijo v življenju več, kot zgolj minimalno sposobnost po plačevanju mesečnih stroškov. Na drugem koncu sveta, v Siriji, pa so problemi presegli sodobne eksistenčne standarde. Državljanska vojna je ljudem pobrala vse, tudi hrano. V tem dejstvu tiči razlog, da je muslimanska duhovščina v Damasku izdala odlok ali fatvo o prehranjevanju z mačkami, psi in osli. Omenjene živali je bilo do sedaj strogo prepovedano konzumirati, a je splošna situacija privedla do radikalnih rešitev. Veriga kinodvoran v Južni Koreji bo v tem mesecu začela predvajati filme v novem formatu, s panoramskim 270-stopinjskim pogledom. V ta namen bosta za prikaz slike poleg osrednjega projekcijskega platna uporabljeni še stran

Radio Študent, 16. oktober 2013 ― Samozaložba, 2013 Can of Bees, trio iz Šentjanža pri Dravogradu, je lani zmagal na mednarodnem glasbenem natečaju v Subotici, v času bivše države pomembnem glasbenem dogodku, ki je veljal za odskočno desko do pogodbe z založbo in je bil prvi konkretni korak k prepoznavnosti v sredinskem toku kulturnega prostora. Tako je bilo včasih. Danes je drugače. Lep podvig, ki je uspel tej trojki dvajsetletnikov, ki v angleščini doživeto poje blues, jim v Sloveniji ni prinesel nič materialno otipljivega, jim je pa vsekakor dal potrditev, da je njihovo glasbeno početje vredno truda. Istoimenski prvenec, izdan v samozaložbi, je dolg le dobrih dvajset minut, a pesmi, stil in žar, s katerim Can of Bees pristopajo h igranju, vabijo k pozornosti, saj gre za rockovsko skupino, ki se v našem prostoru ne pojavlja ravno pogosto. Can of Bees imajo pravzaprav kar nekaj vrlin, ki jih rabijo dobre rockovske skupine in jih je v našem prostoru precej redko zaslediti. Kratka, a sočna zbirka osmih pesmi se začne

Špehšpilja, 16. oktober 2013 ― Slovenska popevka se je za razliko od MTV-jevih glasbenih nagrad letos odvila brez pretresov in ekscesov. Če bi se kakšna od pevk odločila odvreči podobo pridne punčke in Sloveniji pokazati, da je prava divja punca, glede na naše lovljenje sodobnih trendov z zaostankom sicer na srečo nismo mogli pričakovati twerkinga, bi se pa lahko nadejali vsaj kake lambade, če ne celo macarene. Smo pa zato lahko med Slovensko popevko uživali v izjemnem prikazu umetnosti, elegance in subtilnega estetskega diskurza. Toda s tem ne mislim na pretanjene jezikovne finese in zavoje v besedilih slišanih popevk ali ponavljajoče reference na raznorazna obstoječa in neobstoječa ministrstva, ki jih je v veznem tekstu navajala voditeljica Miša Molk. Ne. Gledalcu z izostrenim čutom za vse, kar je čednega in estetskega, se je oko zaiskrilo ob predstavitvenih filmčkih, ki so uvajali posamezne nastope pevk in pevcev. Ob njih se človek vpraša, kaj se je dogajalo v glavi odgovorne osebe, ki je požegnala te … te … v is