Radio Študent, 3. junij 2014 ― Dober mesec po imenovanju se nova srbska vlada pod vodstvom premiera Aleksandra Vučića, predsednika Srbske napredne stranke, srečuje z obtožbami o poskusu cenzuriranja medijev. Srbske oblasti so se v prvih tednih mandata ubadale s poplavami v državi, njihovo domnevno zapoznelo in neprimerno reakcijo pa so na svojih spletnih straneh kritično ocenili nekateri mediji in od premiera Vučića zahtevali celo odstop. Ne za dolgo, za vlado sporni prispevki so izginili s spletnih strani tabloida Blic in dveh manjših medijev, vladno poseganje v novinarsko svobodo pa se je nadaljevalo z ukinitvijo prepoznavnega portala Peščanik, ki je bil zaradi prispevka o domnevnem plagiatu doktorske naloge aktualnega policijskega ministra Nebojše Stefanoviča prav tako deležen hekerskega napada. O aktualnih razmerah v srbskih medijih smo govorili z novinarjem tednika Vreme in Balkanske novinarske raziskovalne mreže Slobodanom Georgijevim. 

Radio Študent, 3. junij 2014 ― Volitve postajajo vse pomembnejši del našega vsakdana. Pričakujemo lahko, da bodo po evropskih volitvah prejšnji teden kmalu sledile še državne v poletnih mesecih. Medstrankarske razprtije in vse večja tako imenovana politična nestabilnost botrujejo vse bolj pogosti prošnji Državne volilne komisije državljanom po odhodu na slovenska volišča. Ne gre se znebiti občutka, da ta nadvse sijajen instrument demokracije, ki pretvarja ljudsko voljo v suverenost zakonodajne in izvršne oblasti, vse bolj izgublja na svoji teži ter veljavi. Ena najlepših manifestacij trenda politične abstinence in ignorance, so bile med drugim tudi letošnje evropske volitve. Na njih se je absolutna večina volivcev, dobrih 75 odstotkov, odločila za popolno ignoranco demokratičnega procesa odločanja. Ljudje so več kot očitno izglasovali nezaupnico trenutnemu sistemu odločanja, kar niti ne preseneča, saj volitve postajajo svojevrstna farsa. Odloča se namreč med zelo sorodnimi političnimi izbirami, ki vključujejo predvi

Radio Študent, 3. junij 2014 ― Devetdeset let po smrti Franza Kafke se posamezniki, ki so odgovorni za trenutno stanje založništva v Sloveniji, zbirajo na Bledu. Med njihovimi vrstami govorcev se ne mudijo pisatelji, ampak marketingarji, direktorji in recenzenti. Že 12. srečanje se je iz Portoroža preko Medvod tokrat preselilo na Bled, kjer bo med drugim mogoče slišati tudi predavanje Sama Ruglja, ki se bo ukvarjal s tematiko izgubljenega kupca, torej tistega kupca, ki so ga založbe pustile, da jim spolzi iz rok, medtem pa je on prenehal redno kupovati klasike. O kupnih navadah Slovencev pa bo polemiziral tudi Matjaž Vrečko. O stanju v slovenskem založništvu smo se pogovarjali z Dušanom Hedlom iz Subkulturnega Azila, ki pa je za današnji kongres izvedel šele tekom pogovora: *Izjava se nahaja v posnetku Kaj pa je po drugi strani z Mladinsko knjigo? *Izjava se nahaja v posnetku Ljudje se v tako imenovani krizi najprej odpovejo privilegijem, ki jim jih ponuja umetnost. Ali to lahko opazimo tudi pri založništvu? *Izjava

Radio Študent, 3. junij 2014 ― Matador, 2014   Vsaka ustvarjalna zasedba bržčas ve, kdaj napoči njen čas za slovo, kdaj se prikrade dognanje, da je iz ubranega avtorskega pristopa izcimljen maksimum, ki ga v taki obliki ne bo več mogoče preseči. Glass Boys velja za eno tistih plošč, ki ji, v kolikor bi se uresničili namigi o razdružitvi zasedbe Fucked Up, ki so se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljali tudi znotraj njenega jedra, nikdar ne bi imeli zares priložnosti prisluhniti. Glass Boys je torej ena tistih plošč, ki ji ni bilo namenjeno obstajati, a je nastala kot kreativni odvod, zato, kot se dozdeva danes, da bi obelodanila vse kreativne nejasnosti, ki so bile z njo povezane. Hibernacija, ki se je zasedbe Fucked Up lotila po izidu punk rock opere David Comes To Life, s katero je torontska peterka svojo raziskovalno pot pripeljala do skrajne točke, je nudila veliko vprašanj in nejasnih odgovorov. Je za zasedbo na vrhuncu svoje kreativne moči bolje razvijati grandiozni konceptualni izdelek, a tvegati parodičnos

Airbeletrina, 3. junij 2014 ― Noče in noče nehat strašit tale pošast, blodeč Gespenst, ki svoji nesporni zablodi navkljub kar blodi in blodi po vsem širnem svetu, tudi na našem marginalnem pljunku v srcu čedalje provincialnejše Evrope. Še več, kot da ni dovolj one sedemdesetletne komunajzarske indoktrinacije, v katere socmafijskih krempljih je postal antikrist Karl Marx eden redkih, če ne edini v celoti preveden mislec, tak brezsramen šamar vsem filozofijam dobrih ljudi, miru in demokraciji, v zadnjih že tako nakriziranih letih izhajajo tudi nekakšni novi prevodi njegovih blasfemij, npr. Manifest, tj. priročnik za genocid, ali Kapital, v nedogled razvlečeno najzmotnejše nakladanje vseh časov. Da ne omenjamo razpasenosti od teh svobodi sovražnih spisov navdahnjenih levičarskih besedil. Povrh vsega pa nastajajo neka nova politična gibanja, celo stranke, ki za poglavitno referenco jemljejo prav tega srboritega nasprotnika svobodne volje ter njenega edino v zahodni demokraciji možnega udejanjenja, in to med mlado, komaj odraslo populacijo, se niso mogli včlanit v podmladke naših vrlih etabliranih strank! Kakorkoli že, dejstvo je, Marx ostaja, zelo vidno prisoten tudi v najarbitrarnejši beri vseh možnih avtorjev in tekstov.