Radio Študent, 8. april 2015 ― CD, 1 (ona) REALLY WANNA SEE YOU lydia loveless 3.56 CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19 Really Wanna See You, uvodna pesem z lanskega albuma Somewhere Else ameriške ustvarjalke Lydie Loveless. Naslednja pesem z omenjenega albuma je naslovna Somewhere Else. CD, 2 (ona) SOMWHERE ELSE lydia loveless 5.24 Nocoj nadaljujemo z napovedanim poslušanjem novosti založbe Bloodshot. Na vrsti sta ustvarjalki Lydia Loveless in Maggie Bjorklund. Lydia Loveless prihaja iz Columbusa v Ohiu, kjer je odraščala na kmetiji in ob tem kajpak poslušala razne oblike country glasbe. Kitaro je začela igrati kot najstnica, dokončno pa se je nad glasbo navdušila preko pesmi Hanka Williamsa. Leta 2004, stara 14 let, je začela nastopati z očetom in sestrami pod imenom Carson Drew. Na enem od nastopov je srečala producenta Davida Rhodesa Browna, ki je produciral njeno prvo ploščo, The Only Man, objavljeno leta 2010. S ploščo, ki jo je posnela že pet let prej, stara 15 let, ni bila zadovoljna, na njen zvok pa, kot pravi, ni imela nobenega vpliva. Leta 2012 je podpisala za založbo Bloodshot in tam objavila naslednji album z naslovom Indestructible Machine. Z njega poslušajmo pesem More Like Them. CD, 3 (ona) MORE LIKE THEM lydia loveless 5.19 Na albumu Indestructible Machine so pesmi o njenih občutkih ob življenju v malem kraju, med njimi ena o nekom, ki jo je spominjal na Steva Earla. Steve Earle. CD, 4 (ona) STEVE EARLE lydia loveless 4.28 Album Indestructible Machine so pohvalili, Lydia Loveless pa je nato veliko nastopala, tudi s skupino Supersuckers po Evropi. Naslednja pesem ima naslov Learn To Say No. CD, 5 (ona) LEARN TO SAY NO lydia loveless 4.14 Pesem Learn To Say No s plošče Indestructible Machine Lydie Loveless izpred dveh let. Z nje poslušajmo še pesem z naslovom Crazy. CD, 6, (ona) CRAZY lydia loveless 5.52 Leta 2013 je Lydia Loveless objavila EP z naslovom Boy Crazy, februarja lani pa je izšel omenjeni tretji album Lydie Loveless, drug

Radio Študent, 8. april 2015 ― V Avstraliji je sodišče nekaj ponudnikom internetnih storitev naročilo, da producentom filma Dallas Buyers Club izročijo podatke o uporabnikih, ki so delili film preko interneta. Gre za približno 4.700 ljudi, ki lahko v prihajajočih dneh pričakujejo civilne tožbe s strani producentov. S tako sodbo se vzpostavlja nevaren pravni precedens, ki bo močno posegal v prosto deljenje vsebin preko interneta. Sodnik sicer trdi, da mu je mar za pravico do zasebnosti in zato ne bo dovolil javne objave imen dotičnih uporabnikov interneta.   Ostajamo na mreži. Največja indijska telekomunikacijska združba Airtel bo lansirala platformo Airtel Zero. Preko le-te bo omogočen brezplačni dostop do nekaterih vsebin na internetu. Poudarek je na nekaterih, kar je problematično z vidika načela nevtralnosti interneta. To načelo predpostavlja svoboden dostop do vseh vsebin na internetu in nenadzirano komunikacijo z drugimi akterji. Platforma Airtel Zero pa bo brezplačen dostop omogočala le do določenih aplikacij in spletnih strani, zagotovo zgolj do tistih, ki bodo Airtel financirale. Načelo nevtralnosti interneta je sicer skorajda nezastopano v indijski zakonodaji. Ta, namesto da bi silila ponudnike interneta v spoštovanje digitalne svobode, predvideva celo obvezno cenzuriranje oblastem moralno ali politično spornih vsebin.   Malezija je sprejela protiteroristični zakon, ki ponovno vpeljuje pridržanje brez sojenja. Novosprejeti zakon bo kljub nasprotovanju opozicije vseboval določbe, ki dopuščajo dvoletno pridržanje za teroriste osumljence z možnostjo podaljšanja za še dve leti. O pridržanju pa seveda ne bo odločalo sodišče, temveč Odbor za protiterorizem, sestavljen večinoma iz predstavnikov represivnih organov.   Kitajci so zaostrili svoj boj proti najhujšemu razrednemu sovražniku  - golfu. Oblasti so namreč objavile namero o zaprtju približno deset odstotkov golf igrišč in sprožile preiskavo proti visokemu uredniku, ki je sodeloval na golf turnirju. Temeljni dokumen

Radio Študent, 8. april 2015 ― Na pladnju, ki ga je včeraj servirala Združena levica, se je znašel zakonski osnutek o enkratnem odpisu dolga, predviden za socialno najšibkejše. Po zgledu Hrvaške, Makedonije, Madžarske in Islandije naj bi torej zdaj podoben paket pomoči zasnovala še Slovenija, seveda prilagojen lokalnim razmeram. Odpis dolga naj bi bil možen v primeru storitev, kot so oskrba z elektriko, plinom, ogrevanjem, komunalnimi in telekomunikacijskimi storitvami, ter nenazadnje tudi v primeru stroškov z najemnino. Odpisa dolga naj torej enkrat za spremembo ne bodo deležne le banke, ampak omejena skupina ljudi, ki se nahaja pod pragom revščine in v letu 2014 ni mogla poravnati tekočih eksistenčnih stroškov. O zakonskem predlogu odpisa dolga in njemu podobnimi ukrepi v sosednjih državah s poslancem ZL Luko Mescem, sociologinjo Valerijo Korošec in Damirjem Trančićem iz hrvaške organizacije Živi zid. OFFsajd sta pripravila Jošt in vajenka Maruša.

Radio Študent, 8. april 2015 ― Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in iranski predsednik Hassan Rouhani sta se v torek sestala v Teheranu. Glavnina pogovorov med Erdoganom in Rouhanijem je potekala o bilateralnih razmerjih med obema državama, ki so potekali v luči nedavne zaostritve jemenskega konflikta. Pri tem sta bila soglasna, da je treba podpreti politično rešitev jemenske krize. Odnosi med obema državama po zaostritvi politične in varnostne situacije v Jemnu niso več najboljši. Erdogan je v začetku marca Iran pozval k umiku vojaških sil iz Sirije, Iraka in Jemna. Turčija poleg tega pozdravlja bombardiranje Iranu naklonjenih Hutijev v Jemnu. Predsednika obeh držav sta na srečanju podpisala tudi vrsto gospodarskih sporazumov med obema državama. Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Azijska infrastrukturna investicijska banka, krajše AIIB, je Iran sprejela kot eno izmed svojih 35 ustanovnih članic. Odločitev so sprejele vse obstoječe ustanovne članice, med drugim tudi Kitajska, Francija, Indija in Velika Britanija. Glavni cilj AIIB je financiranje infrastrukturnih projektov različnih azijskih držav, predvsem tistih v razvoju. Investicijska banka predstavlja alternativo ostalim mednarodnim finančnim institucijam, ki so nastale pod pokroviteljstvom zahodnih držav. To je po nedavnem sprejetju jedrskega sporazuma z ZDA že drug pomemben dogovor za Iran v mednarodnem prostoru. Grški premier Aleksis Cipras je danes obiskal ruskega predsednika Vladimirja Putina. Namen Ciprasovega obiska je tudi utrditev gospodarskih vezi med obema državama. Poleg pogajanja z Gazpromom o popustu na dobavljeni ruski plin nekateri omenjajo tudi možnost dogovora glede posojila, ki bi ga Rusija namesto mednarodnih finančnih trgov lahko odobrila Grčiji. Grčija je za Rusijo zelo pomembna tudi zaradi gradnje novega plinovoda skozi Turčijo, ki bo nadomestil opuščen projekt Južni tok. Nov ruski načrt predvideva ustanovitev regijskega konzorcija naftnih podjetij, v katerem bi grška državna naftna korporacija DEPA igral

Radio Študent, 8. april 2015 ― Jutrišnje pričakovano slovo obrambnega ministra Janka Vebra iz aktualne Vlade bo očitno globlje in usodneje zaznamovalo slovenski politični prostor, kot so si zaenkrat pa čeprav za tesno zaprtimi vrati pripravljeni priznati predsedniki trenutnih političnih strank koalicije in vlade Mira Cerarja mlajšega. Za to je v prvi vrsti sicer zaslužen predvsem sam Janko Veber, toda v ozadju se na spremenjeno razmerje parlamentarnih političnih sil že pospešeno in pravzaprav brez izjeme pripravljajo v vseh v tem mandatu pač državnozborskih političnih strankah. Ne glede na to, ali bo Vebru sledila ali pa bo ostala v koaliciji, bo predvsem zaradi samoljubja svojega obrambnega ministra Janka Vebra, ki se bo v novejšo politično zgodovino ob samosvojem razumevanju pooblastil varnostno-obveščevalne službe Ministrstva za obrambo zapisal predvsem po tem, da mu je uspelo skozi proceduro spraviti in objaviti javno naročilo za nakup do štirih kompletov brezpilotnih letal razreda mini, gotovo še največ izgubila njegova matična Socialna demokracija. Glede na trenutne politične premike in okope domačih državnozborskih strank pa se le zdi, da sta pod vprašajem tudi celotna koalicija in vlada ter da se prav lahko zgodi, da bodo v državi ponovne predčasne parlamentarne volitve. Če bodo Socialni demokrati nekako le požrli cmok oziroma v njihovem lastnem političnem grlu zataknjenega obrambnega ministra Janka Vebra in ostali v vladi ter koaliciji Mira Cerarja mlajšega, se bo Janko Veber vrnil v poslanske klopi, s čimer bo le vnaprej nekoliko negotov eden od šestih poslanskih glasov, ki jih je k koalicijskim zakonodajnim predlogom dolžna prispevati koalicijska SD. Če pa se v SD odločijo za opozicijo, se bodo v njej kot samooklicano leva politična stranka res težko vzpostavili, saj je ta opozicijski primat že uspešno prevzela Združena levica. Da vohajo politično kri, so sicer sami zase pokazali tudi v največji opozicijski stranki SDS, iz katere je že sredi marca na naslov prav tako opoz

Radio Študent, 8. april 2015 ― Včeraj se je končal 45. teden slovenske drame, organiziran s strani Prešernovega gledališča Kranj. Tudi letos je občinstvo ocenjevalo vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa. Najvišjo povprečno oceno je nazadnje dobila predstava Vzemi me v roke Evalda Flisarja, s kar 4,8 točk od petih. Od leta 2012 podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo je tokrat izmed osmih prispelih besedil prejela Katja Markič za delo Ptice selivke.   Prešernovo gledališče Kranj podeljuje tudi priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji v preteklih desetih letih, ki se imenuje po dveh utemeljiteljih sodobne institucionalne dramaturgije na Slovenskem, Herbertu Grünu in Lojzetu Filipiču. Nagrada se podeljuje od leta 1979, od leta 2003 bienalno. Letos jo je prejel Vasja Predan, publicist in teatrolog, za poglobljeno in tankočutno spremljanje slovenskega gledališča. Ob koncu obrazložitve so celo zapisali, citiramo: »Njegova strastna privrženost gledališču, njegova vsestranska informiranost in njegova poklicanost k pisanju predstavljajo dragocen zgled, ki mu izrekamo priznanje in zahvalo.«   Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev iz tekmovalnega programa festivala po izboru žirije je prejela predstava 1981 Simone Semenič v režiji Nine Rajić Kranjac in v izvedbi in produkciji Gledališke skupine mladih/AGRFT in Gledališča Glej. Žirijo so sestavljali: Zala Dobovšek, Milivoje Mladenović in Alja Predan. Simona Semenič pa je slavila tudi v kategoriji nagrade Slavka Gruma za besedilo Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije.   *** Kar se tiče današnjih dogodkov, pa bomo lahko v Kinu Šiška prisluhnili že tretjemu letošnjemu trojnemu koncertnemu dogodku CONE, na katerem se bosta v ciklu ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO predstavili domača Maja Osojnik in Kanadčanka Anna Friz, s katero smo se o dogodku tudi pogovarjali. Najprej nam je povedala, na kakšen način izvablja zvoke: Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Ali bosta z Majo nastopali s

Radio Študent, 8. april 2015 ― V ponedeljek zvečer so študentje Univerze v Istanbulu zasedli Pravno fakulteto. Razlog okupacije je imenovanje novega rektorja carigrajske univerze Mahmuta Aka, ki na rektorskih volitvah sploh ni bil izvoljen kot prvi kandidat, temveč kot drugi. Mahmut Ak je sicer znan po bližnjih odnosih s trenutno vladajoče turško stranko Adalet ve Kalkınma Partis in prav to naj botrovalo negovemu imenovanju. Študentje pravijo, da se iz fakultete ne bodo umaknili, dokler vodstvo za rektorja ne imenuje Raşita Tükela, kandidata, ki je na volitvah dejansko zmagal z demokratično večino.   Prejšnji četrtek je v napadu na študentski kampus v Garrisi v Keniji umrlo skoraj 150 študentov, ranjenih je bilo približno 80 študentov, okoli petstotim pa je uspelo pobegniti pred skrajno somalijsko skupino Al Šabab. Garissa je od somalijske meje oddaljena le 150 kilomentrov, tam pa del ozemlja še vedno nadzira Al Šabab. Napad naj bi se zgodil kot odziv na sodelovanje Kenije v vojaških operacijah proti skrajnežem v Somaliji. Organizator napada naj bi bil šejk Mohamed Kuno, sicer poveljnik milice Al Šabab in nekdanji učitelj Korana iz Garisse. Univerza v Garissi, ustanovljena pred štirimi leti, je v tem delu Kenije edina visokošolska izobraževalna institucija, ki jo obiskuje okoli devetsto študentov.   Od napada so oblasti v Garissi in še treh okrajih uvedle policijsko uro, našli pa so tudi nekaj osumljencev za sodelovanje v napadu. Včeraj, pet dni po napadu na kampus, pa je več tisoč ljudi protestiralo proti Al Šababu ter za okrepitev varnosti na kenijskih univerzah in šolah. Protesti so potekali v Garissi in v glavnem mestu Kenije Nairobiju. Udeleženci so kenijske varnostne sile pozvale k sodelovanju v boju proti skrajnim skupinam.   Na mariborski univerzi so dokončno izvolili in potrdili novega rektorja. Priletni Igor Tičar je v drugem krogu premagal Sama Bobka, bivšega dekana ekonomsko – poslovne fakultete. Pritožb na volilni izid ni bilo, so pa se pojavile kritike čez staros

Moderna galerija Ljubljana, 8. april 2015 ― Tone Lapajne, Tja in nazaj/Thither and Back, 1968. Fotoarhiv Moderne galerije Sobota, 11. 4. 2015, ob 18.00 Moderna galerija, Cankarjeva 15 Sodelujejo: Dragica Čadež, Aleksander Bassin, Drago Hrvacki in Dušan Tršar. Pogovor vodi Beti Žerovc. Vabimo vas na pogovor o neokonstruktivizmu, ki ga je ob zaključku razstave donacije del Toneta Lapajneta Moderni galeriji pripravila Beti Žerovc. Pogovor bo potekal na razstavi v soboto, 11. 4. 2015, od 18. ure naprej, pri pogovoru pa bodo sodelovali nekdanji člani skupine Neokonstruktivisti in Aleksander Bassin. preberi več

Radio Študent, 8. april 2015 ― Nekdo, ki je po narodnosti Francoz in rojen v Alžiriji. Nekdo, ki je bil poslan na fronto v drugi svetovni vojni. Nekdo, ki je bil takoj, brez doživetja pravega mesarskega klanja, ujet s strani Nemcev in zaprt slabih pet let v nemškem vojnem ujetništvu. Nekdo, ki je trpel za depresijami, od ujetništva dalje celo za manično depresijo. Nekdo, ki je strastno bral istočasno velika zgodovinska dela in velika imena poezije. Nekdo, ki je formiran kot filozof. Nekdo, ki se ga označuje za marksista. Nekdo, ki je bil stalen član komunistične partije v Franciji. Nekdo, ki je v enem izmed svojih maničnih napadov ubil ženo. Nekdo, ki je večino starosti preživel v psihičnih bolnišnicah. Nekdo, ki je tam kot živi mrtvec tudi umrl.

Radio Študent, 8. april 2015 ― Kot je bilo pričakovano, je “Koalicija za otroke gre!” pred nekaj dnevi vložila ustavno pritožbo zoper sklep Državnega zbora o prepovedi referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Dolgotrajna seja, na kateri je bil sprejet dotični sklep, je poleg nenehnih intervencij nasprotnikov zakona z namenom prestavitve seje zaradi proceduralnih nekorektnosti minila v luči sicer večinoma že znanih argumentacijskih linij. A vendar je bila med njimi posebej zanimiva izjava, ki - tako kot vsaka izjava - ni bila interesantna sama po sebi, temveč zaradi konteksta, kamor se vpisuje. Na seji je namreč poslanec stranke SDS, Branko Grims, ob tem, ko je navajal neskladnost zakona z opredelitvijo naravne družine po mednarodni zakonodaji, dejal tudi, da je zakon sporen zaradi stigme, ki so jo lahko deležni otroci istospolne partnerske zveze. V izjavi je tako priznana stigmatizacija otrok homoseksualnega para kot problem družbenih odnosov, a je vendarle iz tega napravljen sklep o škodljivosti omenjenega zakona, saj da lahko stigmatizacija škodi normalnemu psihičnemu razvoju otroka. Sledeč izjavi, Grims torej ve, da je problem v družbeni diskriminaciji, a kljub temu počne nasprotno. Pri tem pa ni sam. A vrnimo se korak nazaj. Diskurz nasprotnikov istospolne partnerske zveze, katerega poglavitni akter je slovenska Rimskokatoliška cerkev, se je med zadnjim desetletjem spremenil. Predstavniki Cerkve so se pred desetimi leti ob podobni razpravi kot danes namreč sklicevali na Sveto pismo. V njem naj bi po njihovi interpretaciji pisalo, da Bog ni ustvaril homoseksualcev oziroma, če jih je že ustvaril, je to gnusobna stvaritev. Že pred leti ob razpravi o družinskem zakoniku pa tovrstnih izjav ni bilo slišati toliko, kot je bilo slišati sklicevanj na strokovno vednost. Strah pred domnevnim izumrtjem po naravi dane prave družine se je zapakiral v argumente, ki naj bi jih podpirale sociologija, psihologija ali katerakoli druga bajeslovno nevtralna veda. Hkrati se je