Teden ukročenega mobilnika

Teden ukročenega mobilnika

Lenart J. Kučić, 6. september 2015 ― Znani internetni kritik Jevgenij Morozov mi je med pogovorom v Perugii pred tremi leti razložil, kako se med pisanjem knjig in člankov ubrani pred elektronskimi motnjami. Iz delovnega prenosnega računalnika najprej fizično odstrani anteno, da se ne more priključiti na brezžično omrežje, ampak je na spletu samo takrat, ko ga zares potrebuje. Ko začne pisati […] Sorodne vsebine: Elektronski post Iskanje izgubljenega dolgčasa Izgubljeno življenje na mobilniku Vodi me mobilnik v daljave Facebook, ne zapusti me nikdar

Ena plus ena je več kot dva | Kolumna

13. brat, 6. september 2015 ― Stopili so iz vlaka. Trije možakarji od 30 do 40 let. Na prvi pogled z Bližnjega vzhoda. Za trenutek smo se spogledali. Potem so zginili po ulici. Druga polovica 90ih, železniška postaja Solkan. Na vaji z Man in the Shadow smo si privoščili krajšo pavzo na toplem soncu pred postajo. Tu se je zgodilo bližnje srečanje, ki bi ga lahko pričakovali, vendar nas je vseeno presenetilo. Migrantski tok je takrat potekal preko Bosne in Hrvaške skozi Slovenijo v Italijo. Vadili smo le nekaj 100 m od meje. Preko meje so se vzpostavile tihotapske poti, v katerih so priložnost za zaslužek našli tudi mnogi naši vrstniki. Zgodbe o srečanju pa še ni konec. Kmalu za tem so se na postaji pojavili policisti in poizvedovali za omenjenimi begunci. Očitno je nek zaveden državljan že obvestili pristojne organe reda. Nekoliko manj zaved(e)ni smo zanikali, da bi koga videli. Želeli smo, da ti ljudje dosežejo svoj cilj, ne glede na pravne predpise, ki definirajo, kdo ima pravico bivati na določenem ozemlju. Ob tem je nastal tudi komad Lajež, ki se poskuša vživeti v pogled migranta. Prepoved gibanja je dejansko prostostna kazen, kazen, ker nisi rojen na pravem koncu sveta. Oblast je vedno regulirala in omejevala gibanja prebivalstva in to še vedno počne. Vse ostalo so le nianse. Danes so migrantski tokovi veliko večji, predvsem zaradi vojnih žarišč, pa tudi zaradi ostalih nestabilnih razmer in odsotnosti perspektiv v domačem okolju. Vse pa druži preprosta želja po boljšem življenju. Vsakdo si želi boljše živeti. Da ne pozabimo, eden tokov teče tudi iz Slovenije na sever in zahod, ko želijo predvsem mladi zaživeti boljše in kvalitetnejše življenje. V množičnih, mainstream medijih je dovolj poročil o osebnih in družbenih tragedijah migrantskega življenja, tako da na tem mestu tega ni potrebno ponavljati. Veliki premiki prebivalstva vedno pomenijo spremembe. In že sama zgodovina je zgodba o spreminjanju. Pomembno je, kako se odzovemo na takšne množične premike prebivalstva. Nekateri bi sprejeli be

Črnina in srebro: o tem, kako se življenje včasih lijakasto zoži

Konteksti (Tomaž Bešter), 6. september 2015 ― Nekatere osebe so nam pač drage. O njih razmišljamo takrat, ko nam prelestno popotovanje neumnih vsakdanjosti nameni kak pošten odmerek nemogočosti, ob katerih bi se največkrat radi le nasmehnili, a se v resnici ne moremo in nam ne preostane drugega, kot da se zvlečemo v najbližji in najtemnejši kot in jedko zaječimo, preštejemo do tri in se vrnemo v to, kar je. Takrat razmišljamo o dragih, ker z mislijo nanje potujemo drugam hipoma, ko nočemo biti tu. In sami se odločimo za to, ker se zdi, da nam drugega ne preostane. Trpko in mučno je opazovati, kako se število teh neumnih vsakdanjosti iz dneva v dan uspešno povečuje, malodane z eksponentno rastjo in zato smo vedno bolj odvisni od teh majhnih, a pomembnih zapikov, ki si jih ustvarimo tudi s pomočjo tistih, ob katerih se počutimo dobro. Tudi zgolj z mislijo. Občasno naletimo na koga, ki nam je o tem pripravljen spregovoriti. Žal največkrat šele na pogrebu. Občasno naletimo tudi na avtorja, ki je o takšnih trenutkih, vezanih na nekoga posebnega, pripravljen nekaj napisati. Tudi tu žal največkrat v časopisih, ob smrti.Nekateri pa si vzamejo nekaj več prostora. Ker se jim zdi tako prav. In na koncu se tudi nam zdi prav. Napišejo knjigo. Roman. Ne nujno prijeten, a vseeno super. Nekaj etično povsem nesporno nujnega se zdi na tem, da je napisan. Takšen roman je Črnina in srebro, nam že zelo znanega avtorja, Paola Giordana. vir slike: bukla.si O tem, zakaj je v resnici napisal to knjigo, najbrž lahko le ugibam. V najboljšem ugibanju lahko stavim na kakšno intimno pokoro, ki si jo je Giordano zadal v občutku nekega dolga, za katerega ve le sam. Kot tudi to, ali je s knjigo dolg poravnan. O tem res težko sodim. Lahko pa ponudim razmislek, kako se knjiga bere. Kako je spletel svojo zgodbo o tej dragi osebi.Črnina in srebro je zgodba, ki se bere tekoče, gladko, brez zastranitev, kot nekakšen blog. Kot nekaj, pri čemer si zlahka predstavljam, da je bilo napisano v enem dihu. Brez naknadnih popravkov, vstavkov, zasukov
Machine Head v Ljubljani

Machine Head v Ljubljani

RockOnNet, 6. september 2015 19. septembra v Kinu Šiška imate priložnost, da se na lastne oči in ušesa prepričate, če so si Machine Head zaslužili svoj sloves kot ene najboljših live zasedb na sceni. […]

Odprtokodna arhitektura Jožeta Plečnika

OUTSIDER, 6. september 2015 ― Hiše pod občinsko streho Pred časom sem se v enem od člankov obregnil ob pojem »Plečnikova Ljubljana«. Tam sem omenil nekaj večjih posegov, ki jih je Plečnik načrtoval, pa niso bili nikoli izvedeni in jih, čeprav so po arhitekturnem izrazu precej klasični, štejem po konceptualni zasnovi za avandgardne. Tak je tudi manj znani projekt »Hiše pod [&hellip
1Space 1. laboratorij: Ramala

1Space 1. laboratorij: Ramala

Exodos Ljubljana, 6. september 2015 ― Prvi laboratorij 1Space, skupnega projekta treh umetniških organizacij Zavod Exodos Ljubljana (Slovenija), KVS Bruselj (Belgija) in Alkantara (Portugalska), se bo začel konec septembra v Ramali (DR Kongo). Mednarodni projekt s fokusom na sodelovanje v multidisciplinarnem ustvarjanju živih umetnosti, povezuje umetnike in kulturne ustvarjalce iz Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Projekt je sestavljen iz štirih faz, ki bodo potekale v naslednjih dveh letih: 1. faza: trije laboratoriji LAB 1: Ramala/29. 9.10. 10. 2015 (fokus: OVIRE) LAB 2: Kinshasa/13. – 23. 12. 2015 (fokus: ČAS) LAB 3: Lizbona/25. 1.- 5. 2. 2015 (fokus: PROSTOR) 2. faza: razvoj projektov z mentorji Razvojna postaja,  Durban (srečanje Shared Spaces)/marec 2016 3. faza: produkcija z mentorji Ljubljana, Lizbona in Bruselj/september – oktober 2016  4. faza: prezentacija in gostovanje projektov Bruselj, Lizbona, Ljubljana, Ramala/oktober – maj 2017 Projekt podpira program Ustvarjalna Evropa (2015-2017). Projekt 1Space organizirajo: Zavod Exodos Ljubljana (Ljubljana), KVS National Theatre (Bruselj) in Alkantara (Lizbona), v tesnem sodelovanju z neevropskimi partnerji: Qattan Foundation (Ramala), Faustin Linyekula – Studios Kabako (Kisangani) in Boyzie Cekwana – Floating Outfit Project (Durban). Sodelujoče umetniki: Ata Kattab (Palestina), Borut Bučinel (Slovenija), Remah Jabr (Palestina), Chuma Sopotela (Južna Afrika), Nebie Adonis (Burkina Faso), Pasco Losaganya Kikunguru (DR Kongo), Ahmad Tomasi (Palestina), Davor Sanvincenti [...]

CORNERS Belfast @ Belfast International Arts Festival

Exodos Ljubljana, 6. september 2015 ― V oktobru bo CORNERS gostoval na Mednarodnem festivalu umetnosti Belfast (Belfast International Arts Festival).  Na festivalu bomo predstavlili izbor za javnost brezplačnih projektov, ki se dogajajo na netradicionalnih javnih prostorih v mestu.  Vabljeni, da se nam pridružite in sami izkusite specifična umetniška dela v javnih prostorih, kot je Windows v New Lodge housing estate ter si ogledate dve zelo posebni inštalaciji, Oh My Home! in Bridging the Silence na različnih lokacijah mestnega središča, ki bodo znane v septembru. Umetniški center The Mill at Conway Street bo gostil performans Atlas of Tremors, medtem ko bodo študenti iz Hazelwood Integrated College skupaj z dvema rezidenčnima umetnikoma ustvarjali galerijo ptičjih hišic (Birdhouse Gallery). Skupaj z razstavami, projekcijami in drugimi dogodki v The Golden Thread Gallery in the Queen’s Film Theatre, bo Belfast gostil več kot dvajset rezidenčnih CORNERS umetnikov, ki bodo ustvarjali in sodelovali v inštalacijah in umetniških delih, ki jih je navdihnil ta kotiček Evrope. Več informacij bo na voljo kmalu.

Na TV Slovenija prihaja nova sezona nadaljevanke Nova dvajseta

Misli, 6. september 2015 ― Ljubljana, 6. septembra (STA) – V produkciji RTV Slovenija na gledalce čaka druga sezona nadaljevanke Nova dvajseta, ki bo na ogled ob nedeljah od 13. septembra dalje. Gledalci bodo lahko spremljali nov razvoj dogodkov v družini bratov Bojča, Endija, Vikija in očeta Marka. Osrednji liki v seriji ostajajo isti – trije bratje Rozman, Bojan, Andrej […]

Rusija ne bo posodila slik za razstavo Chagallovih del v Stockholmu

Misli, 6. september 2015 ― Stockholm, 6. septembra (STA) – Rusija ne bo posodila slik za razstavo del rusko-francoskega slikarja Marca Chagalla. V muzeju Millesgarden v Stockholmu so morali zato razstavo, na kateri so želeli predstaviti Chagallovo delo in njegov čas v Rusiji, odpovedati. Odpoved razstave gre pripisati poslabšanju odnosov med vzhodom in zahodom zaradi ukrajinske krize. Po besedah kuratorice […]

Nemški kolektiv Hitlerjev Moj boj uporabil za predstavo

Misli, 6. september 2015 ― Weimar, 6. septembra (STA) – Nemška gledališka skupina Rimini Protokoll si je Hitlerjev Moj boj, ki je v Nemčiji še vedno izjemno občutljiva tema, sposodila za predstavo, v kateri raziskujejo, kaj so ljudje naredili z 12,4 milijoni izvodov učbenika sovražnega govora. V predstavi se šest likov spominja, kako so se srečali s knjigo, s čimer […]

Evropski dan judovske kulture letos na temo mostov

Misli, 6. september 2015 ― Ljubljana, 6. septembra (STA) – Slovenija se tudi letos pridružuje evropskim državam, ki na današnji dan obeležujejo evropski dan judovske kulture. Letošnja osrednja tema so mostovi v vseh pomenskih odtenkih. Prireditve v poklon judovski kulturi bodo potekale do konca septembra, osrednji dogodki pa se bodo zvrstili danes v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, Lendavi in Negovi. […]

Pogovor z Milanom Deklevo

Poiesis, 6. september 2015 ― Tvoja prva pesniška zbirka Mushi mushi (1971) je hkrati prva zbirka haikujev na slovenskem. Zame je haiku zelo specifična pesniška oblika, že kar čisto poseben pesniški žanr, ki ga – priznam – ne razumem najbolje. Kaj te je pritegnilo pri haikuju in ali imaš občutek, da izkušnja haikuja odmeva tudi v tvojem kasnejšem pesništvu? Ha, ha, saj ni kaj razumeti. Mene je oblika pritegnila s skrajno sežetostjo izraza. V sedemnajstih zlogih se morajo oglasiti zemlja, nebo in človek. Pri haikuju je pomembneje tisto, kar je zamolčano, kar iz pesmi zeva kot odsotnost izrečenega. Haiku je najbrž res postal žanr, dodajva popularen, množični žanr. Mogoče to ni slabo, če ga obravnavamo kot pesniško etudo, slabo pa je, če ima vsak začetnik svoj izdelek za vrhunsko umetnino. Vprašanje, ki se mu ne da izogniti, je vprašanje o pesniških začetkih, o prvem stiku s poezijo, kje, kdaj in kako te je prvič nagovorila ter kdaj in zakaj si zapisal svoje prve verze? Skrb za jezik me spremlja iz otroštva: moja starša, stric in drugi sorodniki so prišli iz Trsta in so slovenščino znali spoštovati. Starša sta mi poezijo brala in me, ko sem v osnovni šoli pokazal smisel za jezikovno izražanje, spodbujala k [...]
1930 Cerkniško Jezero – Pogled proti zahodu

1930 Cerkniško Jezero – Pogled proti zahodu

Stare slike (Cerknica), 6. september 2015 ― Po vsej verjetnosti je bil to Anton Šušteršič, ki se je okrog leta 1930 sukal okrog presihajočega Cerkniškega jezera. Tega dne je svoje fotografske pripomočke razpostavil na zahodni strani otočka Goričica in čakal ustrezno svetlobo, ki mu je prisijalo popoldansko sonce in takoj po sprožilcu fotoaparata je za vedno nastal ta posnetek. Ta otoček je […]
še novic