Brezplačna projekcija filma Savlov sin na mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

Kinodvor, 20. januar 2016 ― Pod pokroviteljstvom Evropskega parlamenta bo 27. januarja v Kinodvoru ob 18. uri  brezplačna projekcija filma Savlov sin. Pred projekcijo bo potekal živ prenos pogovora z Martinom Schulzem, predsednikom Evropskega parlamenta, ter glavnim igralcem Gézo Röhrigom. Film bo predvajan s slovenskimi podnapisi, pogovor pa bo potekal v angleščini. Za ogled filma se lahko prijavite TUKAJ. Število vstopnic je omejeno.
Čudo: obrazi

Čudo: obrazi

Konteksti (Tomaž Bešter), 20. januar 2016 ― Se mi večkrat zdi, da je v resnici bolj pomemben drugim kot meni. Ga bolj potrebujejo. Meni zadostuje spomin nanj, toliko, da svojo podobo, ali bolje, podobo o sebi zjutraj sestavim skupaj in lahko po svetu hodim z nekim občutkom minimalne celote. A tudi za druge nisem prepričan, da vsi vidijo isto reč. To je tisto, kar me zares čudi. Nekateri vidijo nekaj, v kar bi strmeli, drugi pa odmaknejo pogled v trenutku. Največkrat se mi zdi, da ga povezujejo s tem, kar imenuje to, kar sem. Bi torej to pomenilo, da vsi ne imenujejo iste reči? Mogoče. To poimenovanje najbrž izvira tudi iz nečesa, kar vedo le oni sami. In toliko bolj, mar ne vodi to do tega, da to kar sem, ni nekaj, kar bi stalo pri miru, marveč se giblje od vsakega do vsakega? Kje je sedaj občutek celote, je sploh kdaj bil? Zdi se kot fenomen, ki se vsakokrat pojavlja in hkrati tudi izginja. Vsi poizkusi, da ga ujel, pa se končajo v pogledu, ki je usmerjen vanj. Toliko o mojem obrazu.In za mano je branje, ki se prav tako ukvarja z obrazom. Nadvse rahločutno in pošteno napisana zgodba o sprejemanju drugačnega, ki ima pomenljive preostanke predvsem v vsem tistem, ki se zrcali v pogledu na to drugačnost. Ti preostanki so tisto, o čemer govori Čudo. Želja po sprejemanju, pomilovanje, zloba, pokroviteljstvo, zaščita ali oportunizem, vse to je lahko preostanek tega, kaj se dogaja, ko nekdo vstopi v odnos z dečkom, ki ima zelo zoprno bolezen, zaradi katere je na tem svetu pristal praktično brez obraza kakršnega smo vajeni. vir slike:ocean-si.com Eno večjih bralnih presenečenj zadnjega časa je prišlo izpod tipkovnice avtorice R. J. Palacio (njeno pravo ime je Raquel Jaramillo). Mladinski roman Čudo, ki pa pravzaprav sploh ni presenečenje, saj glas o tem prvencu že nekaj časa odmeva povsod. In ker sem velik ljubitelj mladinskih romanov, ki so takšni samo na prvi pogled, sem se ga seveda z veseljem lotil. Izjemno in z norim občutkom za empatijo spisano delo, ki ga je potrebno v roke potisniti tako najstnikom kot tudi

Premiera filma Volčja druščina

Kinodvor, 20. januar 2016 ― V torek, 26. januarja, se bo ob 19. uri odvila premiera dokumentarnega filma Volčja druščina. Projekciji filma bo sledil pogovor v živo preko Skypa z Mukundom Angulom! Vabljeni - vstopnice so že v prodaji.

Reciklirnica

Praznine, 20. januar 2016 ― Objekt je postavljen na območje zgoščenih tipskih garaž Savina Severja v Savskem naselju in deloma na že obstoječe bližnje otroško igrišče, ki je dobro dostopno z vseh strani. Z željo po vzpostavitvi bolj pretočnega in lažje dostopnega območja projekt predlaga rušitev enega od tripleksov v neposredni bližini igrišča.   Podoba objekta izhaja iz industrijskega dela […] The post Reciklirnica appeared first on Praznine.

Kaj je intelektualnost v arhitekturi?

Praznine, 20. januar 2016 ― Pogovor z Jorgejem Otero-Pailosom, Georgeem Lourasom in Lily Wong   Pogovor je bil prvič objavljen v : (dvopičje, izgovorjava) , reviji in delavnici študentov Fakultete za podiplomski študij arhitekture, planiranja in dediščine na univerzi Columbia v New Yorku. Številka :, izdana 17. maja 2014, se posveča fenomenologiji v sodobni arhitekturi in jo obravnava kot arhitekturni […] The post Kaj je intelektualnost v arhitekturi? appeared first on Praznine.

SKIN - EKG ter koncert Franka Gratkowskega in Sebija Tramontane (16.2.2016 19:30)

Španski borci, 20. januar 2016 ― Predstava S.K.I.N.-EKG, ki se navdihuje po Malapartejevem romanu Koža (La Pelle -1949), ima nepredvidljivo in unikatno strukturo, v kateri plesalci sproti določajo zaporedje vnaprej pripravljenih in na licu mesta ustvarjenih sekvenc. Uprizoritev vsakokrat dopolnjuje in stopnjuje gostujoči glasbenik, ki glasbo izvaja v živo na odru. Tokrat bomo v predstavi gostili vrhunska improvizatorja Franka Gratkowskega (D) in Sebija Tramontano (ITA), ki bosta plesni večer ob 21. uri nadaljevala v...
Favoriti za letošnje oskarje

Favoriti za letošnje oskarje

ARS Gremo v kino, 20. januar 2016 ― V oddaji Gremo v kino bomo razmišljali o prvencu mladega madžarskega filmskega umetnika Lászla Nemesa – priliki iz taborišča smrti v Auschwitzu z naslovom Savlov sin –, ter o dveh delih, ki sta med favoriti za letošnje oskarje: o Povratniku, pustolovski drami Mehičana Alejandra Gonzalesa Iῆarrituja in o Veliki potezi, satirični drami o svetovni finančni […]
BOBRI 2016

BOBRI 2016

Zgodovinski arhiv Ljubljana, 20. januar 2016 ― MIŠKA MICA IN DUHEC FERDI ODKRIVATA ARHIV  -  ZAL - ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANAPrijave in informacije: Hana Habjan, hana.habjan@zal-lj.si, 01 306 13 02, vsak delavnik med 9:00 in 11:30; Barbara Žabota, barbara.zabota@zal-lj.si, 01 306 13 05, vsak delavnik med 12:30 in 15:00 Kje: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27Kdaj: torek, 26. januarja 2016, ob 10:00 (za vrtce in šole), četrtek, 28. januarja 2016, ob 10:00 (za vrtce in šole), sreda, 3. februarja 2016, ob 17:00 (za izven)Zvrst: arhivska pravljična delavnicaŠtevilo udeležencev: 20-25Starost: 4-8 letČas trajanja: 60 minut MIŠKA MICA IN DUHEC FERDI ODKRIVATA ARHIV   Pozdravljen. Si že kdaj srečal miško? Pa ne tisto sivo v živalskem vrtu, temveč čisto pravo arhivsko - v beli pikčasti bluzici, rdeči oblekici in belem predpasniku. Kaj? Praviš, da je še ne poznaš? O joj, potem je pa že skrajni čas, da nas obiščeš. Mislim, da bi te res rada spoznala. Veš, v arhivu pa ni sama. Družbo ji dela prijazni duhec Ferdi, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja, ki se porajajo v glavici zvedave miške Mice med brskanjem po najrazličnejših dokumentih v arhivskih skladiščih. Če bi se jima rad pridružil na njunih dogodivščinah, potem le pogumno zakorakaj pod grajski hrib in nas obišči.  
Zlata plaketa JSKD dirigentu Marku Munihu

Zlata plaketa JSKD dirigentu Marku Munihu

Marijan Zlobec, 20. januar 2016 ― Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD)  je zvečer na slovesnosti na Ljubljanskem gradu podelil tradicionalna  najvišja priznanja na področju kulture in nagrado za življenjsko delo za izjemne dosežke. Letošnji nagrajenec, dobitnik zlate plakete JSKD, je znani in priljubljeni slovenski dirigent Marko Munih, ena najvidnejših osebnosti glasbenega poustvarjanja zadnjih šest desetletij, ki je devetega […]

Nujnost skupnega planiranja med ZKD in JSKD

ZKDS, 20. januar 2016 ― Mnoge slovenske občine so v preteklih dneh objavile javne razpise oz. pozive za soofinanciranje kulturnih programov, ki zadevajo tudi ljubiteljska kulturna društva. ZKD Slovenije pozva k smotrnemu skupnemu načrtovanju programov vse, ki delujejo na tem področju.   Dokument:  planiranje.2016.poziv_.doc Kategorija:  Splošno Datum:  sreda, 20 Januar, 2016 Kraj:  Ljubljana
Slovenski etnografski muzej odpira novo razstavo o indijskih vezeninah

Slovenski etnografski muzej odpira novo razstavo o indijskih vezeninah

SEM, 20. januar 2016 ― Ljubljana, 20. januar 2016 Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Veleposlaništvom Indije za začetek leta 2016 odpira gostujočo razstavo z zbirko Phulkari: indijske vezenine Pandžaba in Harijane, ki odslikava podobo živih barv regij Pandžaba in Harijane in bogate indijske tradicijske kulture ročnega vezenja. Odprtje razstave bo v ponedeljek, 25. januarja ob 18.00 v Slovenskem etnografskem muzeju, ob praznovanju dneva Republike Indije. Gre za prvo razstavo v nizu predstavitev in prireditev, ki jih muzej načrtuje v letu 2016 pod izbrano krovno temo Migracije in kulturne krajine. Za njo razkriva različne kulturne krajine sveta, njihove tradicije, nosilce, vplive... Gostujočo razstavo sta pripravila Indira Gandhi nacionalni Centre za umetnost in Indijski svet za kulturno sodelovanje (ICCR) v New Delhiju. V Slovenskem etnografskem muzeju je razstavo phulkarijev zasnoval mag. Ralf Čeplak Mencin, kustos za Azijo in Oceanijo. V spremnem katalogu, katerega avtor in urednik je, je zapisal: “Slovenski etnografski muzej je namreč že več kot sedemdeset let posredno ali neposredno povezan z Indijo. Nekaj indijskih predmetov je takratni Deželni muzej Rudolfinum prejel že konec 19. stoletja. Prve indijske zbirke, ki jih je dobil Slovenski etnografski muzej, pa so izvirale iz Bengalskega misijona, v katerem je bilo aktivnih več slovenskih misijonarjev in je deloval v času med obema vojnama v Bengaliji ...” Na razstavi Phulkari: indijske vezenine Pandžaba in Harijane je 24 vezenin. Indija ima bogato tradicijo vezenin v skoraj vseh svojih regijah, ki se med seboj razlikujejo. Nekatere oblike vezenin so postale zelo popularne po vsej Indiji in tudi v tujini. Postale so sinonim za regijo, od koder izvirajo. Tako pomeni “kašmir” posebne vrste šalov, Himačal Pradeš je sinonim za “chamba rumal”, Utar Pradeš za “chikan”, Gudžerat za “mochi” in Pandžab za “phulkari”. Vsaka tkanina ima svoje značilnosti in phulkari se močno razlikuje od drugih. Phulkari je zelo fina vezenina iz
Kritika po meri

Kritika po meri

Literatura v živo, 20. januar 2016 ― Konec na začetku Razmišljanja in razglabljanja o kritiki – njenem obveznem »koncu« – me v zadnjem času še najbolj spominjajo na razmišljanja in razglabljanja v zvezi s knjigo, natančneje njenim zatonom. O njenem koncu namreč […]

Milan Zagorac: Kako sem prispel pod korenino drevesa

Poiesis, 20. januar 2016 ― ne pišem pesmi ker imam vedno tako veliko za povedati pa mi tudi ljudje ki bi me morali poslušati pravijo da sem nekoliko naporen to me ne briga in zato vam pripovedujem o pokrajini iz mojih sanj: pomembno je da sem prišel pod drevo pod korenine pod jezero pod drevesom pod koreninami kjer živi kača ampak ta me ne bo niti pojedla ki me izpljune nazaj v gozd kjer me čaka ona a ona ni angel ker ona nima kril in ne more leteti kot tudi jaz ne do krošnje skozi katero se prebija sonce in še naprej samo zato tavava po gozdu, peš brez steze samo veva da nisva niti kača niti angel ampak nekaj na pol poti izgubljeno a kar mora povezati svetlobo od vrha do dna     Prevedel Jaka Železnikar   (pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice »Reka v Ljubljani / Rijeka u Ljubljani«, ki se je 28. novembra 2015 v soorganizaciji Poiesis, Književnosti uživo, Zavoda Gulag in KUD Sestava odvila v Hostlu Celica v Ljubljani)

Mamet, Shepard, LaBute

Večer, 20. januar 2016 ― Prevajalec Razlgov za srečo Zdravko Duša o kontinuiteti in diskontintinuiteti sodobne ameriške dramatike: "Neila LaButa se je prijela nalepka, da je nekakšen nadaljevalec Davida Mameta. A tudi če je, kot se da prebrati, njegov učenec, se primerjava ne izide. Mamet je vseeno neponovljiv, s staccati v govoru, s prekinjenimi stavki, ponavljanji, v vprašaj vzdignjenimi stavčnimi izteki. Retorične finte njegovih likov znajo prikolcati do roba patetike, medtem ko LaBute svojim junakom dovoli več gladkega small talka z manj usodnimi posledicami. LaButovim se lahko nasmejete, Mametovim se to nikoli ni zgodilo. Mameta (tako kot Sama Sheparda) zavezuje ameriška mitologija, Neil LaBute se zabava z osebno zgodovino.

Všeč so mi, vsi štirje

Večer, 20. januar 2016 ― "... Všeč so mi, vsi štirje, in poskusil sem jim dati priložnost, da bodo srečni in se bolje znašli in se premaknili naprej. Nekateri med njimi počno dobre stvari in eden ali dva imata celo občutek, da sta dobila novo priložnost, napisati nov konec svojih domnevno vnaprej začrtanih življenj. Rad imam Grega in njegove nerodne poskuse, da bi bil dober dečko. V življenju naredi skoraj toliko napak kot jaz in zato so mi všeč njegovi poskusi, da bi se pobral s tal, samo zato da v naslednjem trenutku spet vse zajebe. Steph je baba od hudiča, a ima vendarle veliko srce, in rad imam strast, s katero živi svoje življenje, zmeraj obsojeno na polom. Pojma nisem imel, kam me bo tokrat odpeljal Kent, a me je vso pot presenečal - morda bi pa vendarle lahko uspel kot dedec -, in Carly je tiste vrste oseba, kakršen bi rad v večji meri bil tudi sam: pozorna in skrbna in razorožujoče poštena do sebe in drugih ..." je Neil LaBute zapisal v predgovoru k drami.

Najstarejši igralec na svetu

Večer, 20. januar 2016 ― Na razstavi Hamlet na Slovenskem v Cankarjevem domu je med prvaki gledaliških desk na Slovenskem na ogled tudi fotografija Zvonimirja Rogoza; premierno občinstvo ga je 26. januarja 1922 v Narodnem gledališču v Ljubljani doživelo kot izjemnega danskega kraljeviča. Rogoz se je šolal na Dunaju in v Zagrebu, igral pa je v Osijeku, Varaždinu, Ljubljani in Pragi. Posnel je petintrideset filmov; najslavnejši je Ekstaza, saj je v njem igral s Hedy Lamarr. Umrl je leta 1988, star malo več kot sto let, in je bil za časa življenja eden izmed najstarejših aktivnih igralcev na svetu. Dve leti pred smrtjo je objavil avtobiografijo Mojih prvih sto let.

Igralec, kitara in razkritja o njem in nas

Večer, 20. januar 2016 ― Sinoči je Jurij Drevenšek, igralec, ki zna igrati na kitaro, nekaj časa tudi kolumnist na Večerovi strani Pop kultura, v Salonu uporabnih umetnosti razkril sebe in svoj odnos do sveta na originalen način: prek izjemne knjige Klovnovi pogledi nobelovca Heinricha Bölla, ki je v originalu izšla 1963, v slovenščini 1966. Razkritje je poimenoval Pesem za eno drevo.Saj veste, v knjigi se sin iz bogate družine pri enaindvajsetih odloči za kariero potujočega klovna. Ob tem pa gre za razmislek o vrednotah, o tem, kaj je pomembno in kaj ne, o junakih in protijunakih, kako to postanejo, kako malo je poštenih ljudi, in o dejstvu, da se do oblasti navadno pribijejo le najbolj neusmiljeni in brezobzirni posamezniki.Da to, kar počne, ni predstava niti koncert in da ne pripoveduje Böllove zgodbe, ampak spregovori o občutkih ob branju knjige, ki jo je dobil v dar pred desetimi leti. Desetletje tuhtanja je bilo, sestavljanja, motiviranja, premišljevanja, da je nastalo tisto, kar je bilo sinoči in bo še ...

Zabavanje z osebno zgodovino

Večer, 20. januar 2016 ― Neil LaBute (1963) v Sloveniji ni neznan, doslej so uprizorili njegove drame Oblika stvari, Razsutje/Igre poslednjih dni in Prasica debela, a še zdaleč ne tako kulten (tudi kot avtor scenarijev in kot gledališki in filmski režiser) kot na domačih ameriških tleh in večinoma tudi že v svetu. Je nadaljevalec tradicije moderne ameriške drame, zlasti v tistem segmentu, kjer tradicija diktira absolutno sodobnost, neposredni življenjski utrip, ki ga izostri in poantira, je na včerajšnji predstavitvi povedala umetniška vodja Drame SNG Maribor Diana Koloini.Zanimajo ga odnosi kot predmet manipulacije, zavestne ali ne, zanima ga, kaj se zgodi med posamezniki, ki sebi in drugemu onemogočajo uspešno pot. Možnost biti srečen je, tako Koloinijeva, mogoče napačno zastavljeno vprašanje, če delaš nekaj zato, da boš srečen, je to najboljši način za to, da do sreče ne prideš. Razlogi za srečo niso zelo ambiciozna, ne zelo velika drama, v kvantitativnem smislu seveda, samo štiri protagoniste ima ...

Shakespeare za vedno

Večer, 20. januar 2016 ― Vsakega 23. aprila praznujemo svetovni dan knjige, pri nas smo ga celo podaljšali v teden. Na ta dan so se rodili in umrli številni književniki - Miguel de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon in Vladimir Nabokov.Še posebne pozornosti bo in je že letos deležna štiristota obletnica smrti angleškega pesnika in dramatika Williama Shakespeara. Cankarjev dom in Slovenski gledališki inštitut sta visokemu jubileju v prihodnjih štirih mesecih posvetila festival Shakespeare za vedno. Do aprila bo postregel s številnimi dogodki. Začelo se je že z odprtjem razstave Hamlet na Slovenskem. Avtorica kulturnozgodovinske razstave je Mojca Jan Zoran. Skušala je odgovoriti na vprašanje, v čem je Hamletova večna aktualnost, s sprehodom skozi zgodovino Hamleta na Slovenskem pa prikazati, kako je v različnih obdobjih nagovarjal gledalce.Vsi slovenski HamletiV slovenščini je Hamlet na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem ...
še novic