Mia Paller: Sledi mesta4. – 25. oktober 2019otvoritev: 4....

Mia Paller: Sledi mesta4. – 25. oktober 2019otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 29. september 2019 ― Mia Paller: Sledi mesta4. – 25. oktober 2019otvoritev: 4. oktober ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekMia Paller, slikarka najmlajše generacije, v svojem delu že vseskozi raziskuje sodobno vizualno okolje, ki ga sestavlja kompleksen preplet znakov, slik, besedil in simbolov. Slike in kolaže ustvarja s kombiniranjem raznorodnih elementov iz vizualnega gradiva, pri čemer na eni strani reciklira stranske produkte lastnega ustvarjalnega procesa (zavržene skice, risbe, fragmente besedil), na drugi pa vanje vključuje izrezke iz revij in reprodukcije del drugih umetnikov. V zadnjem času se poleg slikanja ukvarja z analogno fotografijo, v tem okviru pa jo še posebej zanima vmesno polje med risbo in fotografijo (tehnično podobo) ter razkorak med objektivnostjo in subjektivnostjo podobe.Na tokratni razstavi z naslovom Sledi mesta umetnica predstavlja presek svojega ustvarjanja v zadnjem letu. V prvem prostoru so dela na papirju, v katerih kolažira risbo s fotografijami in drugimi izrezki iz revij, to pa predstavlja prvi korak v raziskovanju odnosa med risbo in fotografijo. Osrednji prostor je namenjen predstavitvi projekta Risbaparat, v katerem umetnica združuje fotografski in risarski pristop. Projekt vključuje na eni strani lastnoročno izdelano fotografsko kamero, ki ustvarja podobe, kjer se odtis svetlobnega vzorca prekriva z ročno narejeno risbo, na drugi strani pa serijo podob, ki so nastale na ta način. Nekatere med njimi, ki predstavljajo urbano krajino, je umetnica odtisnila na polprosojni nosilec in jih postavila v prostor tako, da se prekrivajo, kar še dodatno poudarja način nastajanja podob s plastenjem. V zadnjem prostoru predstavlja fotografsko serijo z naslovom Sled, v kateri se osredotoča na praske, odtise, zarise, skratka najrazličnejše sledi, najdene na javnih površinah v mestu. Fotografije so nesorazmerno povečane in predstavljene v obliki tapete, ki se razteza vzdolž celotne stene galerijskega prostora. Sledi uporabe javnega prostora, ki so sicer zan

Kritiški simpozij Umetnost kritike 2019

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 29. september 2019 ― Šesti mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike Trubarjeva hiša literature, 4. oktober 2019   - Kritiške transformacije (v 21. stoletju) -   V (post?)post-modernem času doživlja kritika preobrazbe, ki jo tako po dosegu (spletna mesta) kot vsebini (neposrednost in subjektivnost) delajo dostopnejšo širšemu občinstvu in v tem smislu demokratizirajo, a jo obenem tudi fragmentarizirajo in vrednotenje bolj kot kdaj koli prej prepuščajo osebnim okusom in merilom. Zdi se, da je umanjkanje trdnega vrednostnega sistema zamajalo temelje kritiškega žanra. Toda – ali je danes tak sistem sploh še mogoče vzpostaviti? Je kritika danes povsem izenačena z mnenjem? Kako je sprememba platforme (prehod s papirja na splet) vplivala na spremembo dveh temeljnih potez kritiškega žanra (vrednotenje in argumentacijo)? Je post-ideološka kritika mit ali realnost? Je prihodnost žanra v njegovi specializaciji (tako kot se že dogaja v glasbi), kjer bi se literarni kritiki ločili na poznavalce detektivk, (znanstvene) fantastike in ljubezenskih romanov? Kritiške preobrazbe so neločljivo povezane s spremembami vloge umetnosti in literature v družbi in kot take njena neposredna posledica. Je literatura danes zreducirana na obliko zabave ali pa je to že od nekdaj bila in je zato, zaradi nekonkurenčnosti (beri: neobstoja) drugih medijev, zasedala privilegirano pozicijo? Toda zakaj bi si literatura želela tekmovati s priljubljenostjo, na primer, Netflix serij? Je v svetu deprivilegirane pozicije določenih vej umetnosti kritika obsojena na preobrazbo v PR sporočila?   Program # Predstavitve referatov : 13.30–15.30, Trubarjeva hiša literature ► Gostje: ↳ Konstantin Ames (🇩🇪): Ubogi pesnik in njegova senca ↳ Nikolai Duffy (🇬🇧): Kritiške transformacije ↳ Urška Jurman (🇸🇮): Presojanje presojanja ↳ Gaja Kos (🇸🇮): Odpiranje novih vrat namesto trkanja na znana ↳ Ana Perne (🇸🇮): Kritika pred izzivom pozornosti ↳ Martina Potisk (🇸🇮): Literarna kritika danes – o srečevanjih
NEZASLIŠANI SVET, KI GA IMAM V GLAVI / THE TREMENDOUS WORLD I HAVE INSIDE MY HEAD

NEZASLIŠANI SVET, KI GA IMAM V GLAVI / THE TREMENDOUS WORLD I HAVE INSIDE MY HEAD

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. september 2019 ― T. i. metamodernizem kot reakcija na opešani modernizem in postmodernizem je navrgel nekaj novih usmeritev in umetniških praks, ki so v slovenskem prostoru pri ustvarjalcih in spremljevalcih dobile svoj odmev predvsem na področju literature, medtem ko je bil ta pojav v likovni umetnosti manj opažen, čeprav so se v zadnjih dvajsetih letih tudi na področju vizualnih umetnosti zarisali jasni obrisi nove figuralike, ki se ob drugih sočasnih izrazih ozira v smeri t. i. metaromantike, za katero je značilno, da čutnost postavlja pred družbeni in politični kontekst sodobne umetnosti ter sublimno raziskuje pot k novim utopijam (nedosegljive) prihodnosti, končnost sprevrača v neskončnost. Hkrati s prevlado internetnih množičnih medijev so se v zadnjih dvajsetih letih v slikarstvu pojavila tudi na videz anahronistična subjektivna stališča, za katera se je zdelo, da so stvar preteklosti. Negotovost in dvom, povezana z razpravami o avtentičnosti oziroma ponarejenosti virtualne resničnosti, sta botrovala želji po uporabi historičnih modelov, v katerih sta bila subjekt in snovna oblika povezana v organsko celoto. Slikarstvo se je odzvalo na fluidno ‘nematerialnost’ novih, digitalno generiranih podob in povečalo zanimanje za snovne, fizične vidike podobe. Ekspresivnost slikarske poteze s čopičem pomeni povratek k avri slike in k »mitu« t. i. lastnega izraza. Naperjena je proti trivialnosti popularne kulture in spekulativnemu, velikokrat populističnemu odpiranju polja likovne umetnosti na različna interdisciplinarna področja. As a reaction to the exhausted modernism and postmodernism, so-called metamodernism brought some new orientations and artistic practices that found their echo especially on Slovenia’s literary scene, while this phenomenon was less noticeable in the visual arts although this field, in the last twenty years, has also developed clear outlines of the new figuration gravitating, along with other contemporaneous expressions, towards the so-called metaromanticism whos
Novi oder s predstavama v tednu mobilnosti

Novi oder s predstavama v tednu mobilnosti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. september 2019 ― Logatec – Člani Kulturnega društva Novi oder so v okviru Evropskega tedna mobilnosti 16. septembra spet uprizorili predstavo za otroke Rdeča črta, 20. septembra pa so pokazali še Zgodbo o belih zajčkih v znakovnem jeziku. Predstava Rdeča črta, KD Novi oder, Logatec, 16. september 2019 Foto: Janez Ovsec V predstavi Rdeča črta, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali v Narodnem domu v Logatcu, so igralci prikazali prijateljstvo med prijateljicama, ki že deset let živita skupaj in se nikoli ne prepirata. Ko pa neke noči pride Rdeča črta in njuno stanovanje razdeli na pol, se začneta prepirati. Prepiranje traja, dokler ne ugotovita, da je vsega kriva Rdeča črta in da jo morata odstraniti. Dobita pa še boljšo idejo in jo raje za nekaj uporabita. In tako sta čudovito stanovanje polepšali z najlepšimi zavesami na svetu. Članom društva Novi oder je v veselje, da so bili gledalci zadovoljni z ogledom in da so si nekateri izmed njih predstavo ogledali že drugič. Branje Zgodbe o belih zajčkih pa je v dopoldanskem času na Cankarjevi cesti v znakovni jezik tolmačila Anda Ovsec. Tako so mimoidoči lahko od blizu videli, kako slovenski znakovni jezik gluhih temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter tudi sami poskusili pokazati nekaj besed oziroma povedi. Pri obeh izvedbah so sodelovali člani društva Špela Delux, Katja Hodnik ter Anda in Luka Ovsec. Špela Delux
V Celju vabijo na fotografsko-zgodovinski sprehod z mojstrom Pelikanom

V Celju vabijo na fotografsko-zgodovinski sprehod z mojstrom Pelikanom

Misli, 29. september 2019 ― V Muzeju novejše zgodovine Celje so pred dnevi v kletnih prostorih Pelikanove hiše odprli razstavo, s katero vabijo obiskovalce na virtualen izlet z mojstrom Pelikanom in njegovim kolesom po Celju. Legendarni fotograf je namreč rad kolesaril po knežjem mestu in sproti v svoj objektiv lovil trenutke, s čimer je poskrbel za obsežno fotodokumentacijo.

V PTL premiera koprodukcijske predstave Feline projekt

SiGledal Novice, 29. september 2019 ― V Plesnem teatru Ljubljana (PTL) bo drevi premiera predstave Feline projekt po konceptu in v koreografiji Dagmar Dachauer. V predstavi se ples in performans kot osrednji disciplini prepletata z videoposnetki in zvokom, ki jih podpisuje video umetnik Kilian Immervoll. Ponovitev predstave v produkciji UMFUG bo na sporedu še v ponedeljek.
V PTL premiera koprodukcijske predstave Feline projekt

V PTL premiera koprodukcijske predstave Feline projekt

Misli, 29. september 2019 ― V Plesnem teatru Ljubljana (PTL) bo drevi premiera predstave Feline projekt po konceptu in v koreografiji Dagmar Dachauer. V predstavi se ples in performans kot osrednji disciplini prepletata z videoposnetki in zvokom, ki jih podpisuje video umetnik Kilian Immervoll. Ponovitev predstave v produkciji UMFUG bo na sporedu še v ponedeljek.
Robert B. Lisek & Cirkulacija 2: UI za umetnike – AI for artists

Robert B. Lisek & Cirkulacija 2: UI za umetnike – AI for artists

Cirkulacija 2, 29. september 2019 ― October 8-11, 2019: Robert B. Lisek & Cirkulacija 2: AI for Artists – AI for Artists; Symposium / Presentation with Workshop, Exhibition and Performance! Tuesday, October 8 at 6 pm at the Polygon Creative Center | Tobačna Ljubljana: Introductory lectures / presentations = Symposium (Borut Savski, Boštjan Čadež, Stefan Doepner, Robert B. Lisek) Wednesday, October 9 at noon in Circulation 2 | Tobacna Ljubljana: AI for artists workshop – led by Robert B. Lisek Thursday 10 October at 8pm in ...
1961 Cerknica – Na vrtu

1961 Cerknica – Na vrtu

Stare slike (Cerknica), 29. september 2019 ― Slika je nastala 15. 10. 1961 v Cerknici, na domačem vrtu ob Notranjski ulici. Neznani fotograf je slikal kar s ceste, ko sta se mama Ivanka in oče Tone Kranjc postavila ob ograjo, ki poteka vzdolž vrta ob cesti. Sliko ponosno hrani kot spomin na svoja draga starša njuna edinka Mira, ki se ju spominja […]
V Berlinu prva v nizu razstav z naslovom Drugi pogled

V Berlinu prva v nizu razstav z naslovom Drugi pogled

Misli, 29. september 2019 ― V berlinskem Muzeju Bode je na ogled prva v nizu razstav s skupnim naslovom Drugi pogled (Der zweite Blick), v sklopu katerega so dela iz muzejske zbirke predstavljena na drugačen način oziroma iz drugih umetniško-socioloških zornih kotov. Prva postavitev Vse oblike ljubezni predstavlja raznolikost spolnih identitet v umetnosti.
Nagrajenci, festivali in še kaj

Nagrajenci, festivali in še kaj

ARS Kulturna panorama, 29. september 2019 ― Nobelovca, nagrada Mira, Borštnikovo srečanje, Uršljanka, U3, MFRU, Odlično mesto Ljubljansko, dan arhitektov Zadnja četrtina leta je čas za pregled dosežkov – aktualnih in življenjskih – zato bomo začeli z nagradami, v nadaljevanju bomo napovedali poudarke Borštnikovega srečanja, trienala sodobne umetnosti U3 in mednarodnega festivala računalniške umetnosti, si ogledali razstavo o prvem ljubljanskem škofu in se seznanili z izzivi sodobne arhitekture.
Janez Menart

Janez Menart

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 29. september 2019 ― "Svet je lep tembolj, ker je minljiv." Devetindvajsetega septembra je minilo devetdeset let od rojstva pesnika in prevajalca Janeza Menarta. Veseli smo, ker v našem arhivu hranimo dragocen posnetek razmišljanja Janeza Menarta, ki je nastal leta 1981, ko je imel pesnik nekaj čez petdeset let in je bil na vrhuncu svojega ustvarjanja. Iz njegovega pripovedovanja veje značilen humor, s katerim se je Menart loteval tudi manj prijetnih spoznanj, povezanih s srednjeletnim obdobjem in življenjem nasploh. V oddaji omenjeni urednik je bil takrat Ciril Stani.
še novic