Kamra.si, 28. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1880 se je v Šentvidu v Vipavski dolini, sedaj Podnanos, rodil Stanko Premrl, duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog. Umrl je 14. marca 1965 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je odšel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Po maturi je odšel v bogoslovje in leta 1903 postal duhovnik. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral glasbo (kontrapunkt, kompozicija, orgle). Po zaključenem študiju se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval in bil kar 32 let vodja orglarske šole, 31 let organist v ljubljanski stolnici, stolni kaplan, urednik glasbenih prilog Cerkvenega glasbenika in predavatelj na akademiji za glasbo kot redni profesor za orgle.Bil je zelo dejaven skladatelj predvsem na področju cerkvene glasbe, saj je zložil več kot 1000 cerkvenih vokalnih skladb in 600 partitur za orgle. Sodi med najbolj ustvarjalne slovenske skladatelje, saj je zapustil prek 2000 glasbenih del, med drugim tudi mnogo posvetnih pesmi.Njegovo ustvarjenje je razdeljeno na tri obdobja:1900-1916: študijska leta pa vse do Sončne pesmi sv. Frančiška, s katero sklene svoj glasbeni razvoj. V tem času je vodilna osebnost slovenske glasbe nasploh.1916-1939: komponira svoje najboljše in najbolj značilne skladbe.: ofertorij Ascendit Deus, velikonočni gradual s sekvenco, spremenljivi deli maše Kristusa Kralja, božična graduala in predvsem Missa s. Josephi. Značilnost te dobe je harmonska barvitost, ki se prevaja v alteriranih in vzporednih akordih.1930-1965: komponira v slogu, ki ga je dosegel v prejšnji dobi. Stanko Premrl je največja cerkvenoglasbena osebnost 20. stoletja. S svojimi skladbami je v cerkveni glasbi vpeljal novejše glasbene izraze in jo vsestransko temeljito prenovil, da je mogla vstopiti v korak z evropsko glasbo. Kot ravnatelj zbornega kora je vplival na razvoj slovenske cerkvene glasbe. Ustvaril je »Premrlovo šolo interpretacije«. Poznan je tudi po uglasbitvi Prešernove Zdravljice. Ta Prešernova pesem je bila

Kamra.si, 28. september 2021 ― V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki letos nosijo naslov "Dober tek!", se bomo na tokratnih Domoznanskih pomenkih, ki bodo v četrtek, 30. septembra 2021, ob 18. uri v Sodnem stolpu na Lentu, pogovarjali o bogati kulturi prehranjevanja in kulinarični dediščini naših krajev. Sodelovale bodo dr. Maja Godina Golija, Milena Antonić in Urška Šobak, pogovor bo usmerjala dr. Jerneja Ferlež. Na prireditvi bomo s podelitvijo nagrad zaključili natečaj za najboljši stari kuharski recept, ki je v naši knjižnici potekal v poletnih mesecih. Vljudno vabljeni!

Kamra.si, 28. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. septembra 1920 se je v Murski Soboti rodil Jože Kološa - "Kološ", slovenski umetniški fotograf. Umrl je 29. junija 1998 v  Semedeli. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, s fotografijo pa se je seznanil že v rani mladosti v krogu svoje družine (njegov dedek Josip Prahič je bil prvi prekmurski fotograf) oziroma v ateljeju svojega očima Dragutina Reescha, v Reeschevem ateljeju. Po končanem šolanju je leta 1940 opravil strokovni izpit v Ljubljani pri Združenju fotografov, leta 1943 pa še izpit za mojstra fotografije v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je tudi poročil. Po vojni, jeseni leta 1945, je v Murski Soboti organiziral okrajni fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja v Šiftarjevem mlinu, v dvorani kazine SNG v Mariboru pa je imel prvo povojno fotografsko razstavo Pod svobodnim soncem. Nato je bil kot profesionalni fotograf nekaj časa zaposlen v Uradu za informacije pri predsedstvu vlade SRS v Ljubljani, po vrnitvi v Mursko Soboto pa je deloval kot fotoreporter pri Ljudskem glasu ter honorarno pri revijah Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije, leto kasneje pa se je preselil v Koper, kjer se je njegova umetniška rast še poglobila. Tam je tudi organiziral in vodil fotoslužbo v tovarni Tomos, štiri leta kasneje pa je začel delovati kot svobodni fotograf. Leta 1972 je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, kar pomeni tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona (Umiranje vasi) ter bienalne prireditve pod istim imenom. Skupaj s sodelavci je leta 1975 organiziral prireditev Profoto in skupščino Europhot v Kopru in Portorožu. Ob tej priložnosti je bila v Kopru odprta tudi prva fotogalerija v Jugoslaviji, katere pobudnik je bil prav Jože Kološa – Kološ. V letu 1976 je organiziral številne potujoče fotografske razstave po istrskih vaseh, leta 1980 pa bil imenovan za častnega člana Kabineta slovenske fotografije. Naslednje leto je ustanovil in vodil fo