Medobčinska matična knjižnica Žalec, 24. marec ― V Občinski knjižnici Polzela je v torek, 24. marca 2026, zavladalo prav posebno pravljično vzdušje. Med knjižne police je stopila gostja Irena, ki s pripovedovanjem pravljic na svojem kanalu »Moj knjižni kotiček« na Youtubu prinaša toplino, domišljijo in nasmeh na otroške obraze. Ker se bližajo velikonočni prazniki, je otroke razveselila z igrivo zgodbo v rimah, ki jih je popeljala v svet prebujajoče se narave in prazničnega pričakovanja. Mali poslušalci so z veliko pozornostjo prisluhnili pravljici, ki se je sklenila z iskanjem čokoladnih jajčk. Na srečo so se jajčka hitro našla v ...

SEM, 24. marec ― Vabljeni na tečaj stripa za mlade (okvirno 12 do 18 let), ki bo potekal ob sredah, 8., 15. in 22. aprila 2026, med 16.00 in 18.00, v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti lahko preberemo članek o tem, kako so pred stotimi leti napovedovali našo sedanjost. Na tečaju stripa, ki ga bo vodil Izar Lunaček, si bomo zadali nalogo, da bomo izdelali strip o naših videnjih sveta čez sto let. Izar se bo s tečajniki kot filozof pomenil o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi v prihodnosti, po temeljiti debati pa bomo začeli risati svoje vizije. Najprej bomo pripravili podobje in mudborde, nato pa bomo v izdelanem okolju zamišljene prihodnosti skupaj potuhtali zgodbe, ki bodo krasni novi svet kar najbolje predstavile. Mladi bodo skozi tridelni tečaj poleg kreativnega razmisleka o usodi sveta izvedeli tudi:  - kako gradimo stripovski svet,  - kako si izmislimo izrazite in zanimive like,  - kako si izmislimo potek intrigantne zgodbe,  - in kako zgodbo pretočimo v kvadratke, kader po kadru, stran za stranjo, v barvah ali črno beli tehniki.  Tečajniki naj s seboj prinesejo svoj najljubši risarski pribor, če ga imajo, sicer pa jim material preskrbimo mi. Izar Lunaček je eden najdejavnejših slovenskih striparjev, strokovnjak za vse žanre in stile, ki ima za pasom kar dvanajst knjig stripa ter na ducate ilustracij za otroke in mladino, številne tudi nagrajene z najvišjimi lovorikami Zlatih hrušk. Obvlada zgodbo, barvo, linijo, risanje s črnilom in svinčniki. Poleg več kot 30 let izkušenj in izobrazbe akademskega slikarstva se baha tudi z doktoratom iz filozofije smeha. V prostem času na Poljanski vodi osrednjo ljubljansko trgovino s stripi ter snuje program največjega slovenskega stripovskega festivala, oktobrske Tinte, ki letos poteka že trinajsto leto. Število mest je omejeno, prijave zbiramo do torka, 7. aprila 2026, do 12.00 na E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si.

SEM, 24. marec ― Vabljeni na tečaj stripa za mlade (okvirno 12 do 18 let), ki bo potekal ob sredah, 8., 15. in 22. aprila 2026, med 16.00 in 18.00, v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti lahko preberemo članek o tem, kako so pred stotimi leti napovedovali našo sedanjost. Na tečaju stripa, ki ga bo vodil Izar Lunaček, si bomo zadali nalogo, da bomo izdelali strip o naših videnjih sveta čez sto let. Izar se bo s tečajniki kot filozof pomenil o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi v prihodnosti, po temeljiti debati pa bomo začeli risati svoje vizije. Najprej bomo pripravili podobje in mudborde, nato pa bomo v izdelanem okolju zamišljene prihodnosti skupaj potuhtali zgodbe, ki bodo krasni novi svet kar najbolje predstavile. Mladi bodo skozi tridelni tečaj poleg kreativnega razmisleka o usodi sveta izvedeli tudi:  - kako gradimo stripovski svet,  - kako si izmislimo izrazite in zanimive like,  - kako si izmislimo potek intrigantne zgodbe,  - in kako zgodbo pretočimo v kvadratke, kader po kadru, stran za stranjo, v barvah ali črno beli tehniki.  Tečajniki naj s seboj prinesejo svoj najljubši risarski pribor, če ga imajo, sicer pa jim material preskrbimo mi. Izar Lunaček je eden najdejavnejših slovenskih striparjev, strokovnjak za vse žanre in stile, ki ima za pasom kar dvanajst knjig stripa ter na ducate ilustracij za otroke in mladino, številne tudi nagrajene z najvišjimi lovorikami Zlatih hrušk. Obvlada zgodbo, barvo, linijo, risanje s črnilom in svinčniki. Poleg več kot 30 let izkušenj in izobrazbe akademskega slikarstva se baha tudi z doktoratom iz filozofije smeha. V prostem času na Poljanski vodi osrednjo ljubljansko trgovino s stripi ter snuje program največjega slovenskega stripovskega festivala, oktobrske Tinte, ki letos poteka že trinajsto leto. Število mest je omejeno, prijave zbiramo do torka, 7. aprila 2026, do 12.00 na E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si.

Airbeletrina, 24. marec ― Verjetno bi zadeli in obenem zgrešili, če zapišemo, da je pesnica Mary Oliver (1935–2019) nekakšna ameriška različica naše Neže Maurer (1930–2025). Zadeli zato, ker njuno poezijo, ki teži k preprostosti in razumljivosti, nedvomno druži velika priljubljenost med najširšim bralstvom, skupna jima je tudi ustvarjalna zavezanost naravi, lepoti, dobremu, ljubezni, vsemu, kar človeka razpira in mehča. Zgrešili pa, ker so razlike seveda v podrobnostih, ameriška pesnica je doživela veliko večje strokovno priznanje, leta 1984 je denimo za zbirko Ameriška prvinskost/American primitive prejela Pulitzerjevo nagrado, leta 1994 pa za Nove in izbrane pesmi/New and Selected poems državno nagrado za književnost (National Book Award), gre za svetovno prepoznavno pesniško ime in tudi odkrito lezbično avtorico. Poezijo Mary Oliver imamo bralci in bralke privilegij brati v slovenščini vsaj od leta 2016, ko je v zbirki Nova lirika v prevodu Tanje Ahlin izšel izbor z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj. Po desetih letih pri isti založbi v isti zbirki v branje dobivamo še dve njeni integralni zbirki, njeno sploh zadnjo z naslovom Sreča (Felicity, 2015) in predzadnjo Tisoč juter (A Thousand Mornings, 2012). Za oba prevoda in spremno besedilo je tokrat poskrbela Jana Unuk. Mary Oliver: Tisoč juter. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2026. Prevedla in spremno besedo napisala Jana Unuk. Kot lahko zaslutimo že iz naslovov, obe knjigi preveva za pesnico značilna vedrina, neskaljeno navdušenje nad čudežem obstoja in oblikami življenja, zlasti tistimi, ki se razodevajo v naravi, avtoričini največji življenjski oziroma ustvarjalni zaveznici. Do nje pesnica goji svojstven, prvobiten odnos, od narave se ne počuti odtujena, ne demonizira je, ne poveličuje, ne ponižuje, predvsem se čuti del nje in je z njo v nenehnem dialogu. Pomeni ji zatočišče pred navalom misli, racionalnostjo, je prostor ustvarjalne kontemplacije, molitve, višje resnice, v njej najde vir večnega navdiha, tudi za mistično