SAVINJČANI BEREMO 2026/27

SAVINJČANI BEREMO 2026/27

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 21. oktober ― USTAVITI SE … Dragi Savinjčanke in Savinjčani ter vsi, ki vas bo dosegel ta katalog s tokratnimi bralnimi predlogi, še zadnjič vas nagovarjam kot direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec in vas vabim k sodelovanju v bralnem projektu Savinjčani beremo. Začeli smo novembra 2007, torej se letos podajamo na dvajseto skupno bralno potovanje. Ko smo začeli, nas je bilo nekaj več kot osemdeset. Zdaj nas je že toliko, da je dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec komaj dovolj velika za naša zaključna druženja. Hvala, iskrena hvala vsem, ki sodelujete oziroma ste kadar koli sodelovali. ...

Spominjanja: Nada Gaborovič, plodovita pisateljica (1924-2006)

Kamra.si, 21. oktober ― Prijazno vabljeni na pogovor o Nadi Gaborovič (1924-2006) v sredo, 28. oktobra 2026, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor. Ob dvajseti obletnici smrti pisateljice, gimnazijske profesorice slovenščine, ravnateljice Mariborske knjižnice, svetovalke na Zavodu za šolstvo v Mariboru, urednice in publicistke bo o njej, njenem delu in njunih srečevanjih spregovoril Marjan Pungartnik, urednik zadnjih romanov Dnevi, leta (2003) in Podoba na televizorju (2006), dramska igralka Minca Lorenci pa bo prebrala odlomek iz njene kratke proze, zbrane v knjigi Skozi obdobja (1999). Veseli bomo vašega obiska!

Predvolilno soočenje: kultura in umetnost v Novi Gorici

Asociacija, 21. oktober ― V petek, 16. 10. 2026, ob 18.00 smo Društvo Asociacija in Društvo humanistov Goriške v prostoru EPICentra v Novi Gorici soočili štiri kandidate za župana Nove Gorice. Na soočenju, s katerim smo pred lokalnimi volitvami želeli odpreti razpravo o prihodnosti kulture v Novi Gorici, so sodelovali Bogdan Česnik (samostojni kandidat, lista Nov zagon za Novo … Preberi več o Predvolilno soočenje: kultura in umetnost v Novi Gorici

Predvolilno soočenje: kultura in umetnost v Ljubljani

Asociacija, 21. oktober ― V torek, 20. oktobra 2026, smo Društvo Asociacija in Kino Šiška v Katedrali Kina Šiška pripravili javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Ljubljane pred lokalnimi volitvami 2026. Županske kandidate ter predstavnice in predstavnike kandidatur in list smo soočili z vprašanji o financiranju kulture, pogojih za poklicno delo, kulturni infrastrukturi in dostopnosti kulture po mestnih četrtih. … Preberi več o Predvolilno soočenje: kultura in umetnost v Ljubljani
Gostujoča razstava Etnografskega muzeja Istre

Gostujoča razstava Etnografskega muzeja Istre

SEM, 21. oktober ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 19. oktobra 2026 Gostujoča razstava Etnografskega muzeja Istre Kaj delamo, kadar »nič« ne delamo: Prosti čas v vsakdanjem življenju hrvaške Istre v Slovenskem etnografskem muzeju Slovenski etnografski muzej in Etnografski muzej Istre odpirata gostujočo razstavo Kaj delamo, kadar »nič« ne delamo: Prosti čas v vsakdanjem življenju hrvaške Istre. Odprtje razstave bo v četrtek, 22. oktobra 2026, ob 18.00 v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani.  Razstavo bo odprl Viljem Leban, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Odprtje bosta glasbeno obogatila Ana Vipotnik (glas) in Matic Ašič (kitara). Razstava bo na ogled do 18. aprila 2027. Leta 2024 je Slovenski etnografski muzej odprl stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Eno od razstavnih poglavij je posvečeno prostemu času, zato SEM tokrat gosti razstavo Etnografskega muzeja Istre, ki pripoveduje zgodbo o preživljanju prostega časa v hrvaški Istri. Medtem ko številni Slovenci v hrvaški Istri radi dopustujemo in preživljamo prosti čas, nam gostujoča razstava odpira vpogled v to, kako so prosti čas v preteklosti preživljali in kako ga danes preživljajo tamkajšnji prebivalci. Gostujočo razstavo Etnografskega muzeja Istre sta zasnovali avtorici Mirjana Margetić in Nikolina Rusac, koordinatorka razstave v SEM pa je dr. Nena Židov. S predmeti, dokumentarnimi fotografijami, spomini pripovedovalcev in  interaktivnimi vsebinami razstava obravnava načine preživljanja prostega časa v vsakdanjem življenju različnih slojev prebivalcev hrvaške Istre od prve polovice 20. stoletja do danes.  Obiskovalce spodbuja k premisleku o razumevanju in lastnih načinih preživljanja prostega časa in njegovem preživljanju v preteklosti in danes. Razstava razkriva, kako so prebivalci hrvaške Istre v zadnjem stoletju preživljali čas zunaj de

Začetek študijskega projekta »Arcadia svetila«: Razvoj modularnih svetil za poslovne objekte I študenti smeri Dizajn management

Fakulteta za dizajn, 21. oktober ― V zimskem semestru (2026/2027) na na smeri Dizajn management začenjamo nov projekt v sodelovanju s priznanim podjetjem ARCADIA d.o.o. Študenti 1., 2. in 3. letnika bodo pri predmetih Studio za konceptualno in produktno oblikovanje I, II in III razvijali napredne konceptualne rešitve na področju svetlobnega oblikovanja. Osrednji izziv projekta je oblikovanje prilagodljivega, modularnega sistema družine […]
27. oktober 2026 ob 18. uri: Časovni skok v leto 1895 ali kako je Požganc pomagal Jakobu Aljažu, voden ogled razstave Stolp nas gleda, Slovenski planinski muzej

27. oktober 2026 ob 18. uri: Časovni skok v leto 1895 ali kako je Požganc pomagal Jakobu Aljažu, voden ogled razstave Stolp nas gleda, Slovenski planinski muzej

Gornjesavski muzej, 21. oktober ― Dragi prijatelji in ljubitelji gora, srčno vas vabimo na prav posebno, toplo in domače torkovo srečanje! Skupaj bomo pokukali v preteklost in izvedeli, kako so leta 1895 z ljubeznijo in trudom postavljali naš ponos – Aljažev stolp. Kdaj: V torek, 27. oktobra 2026 ob 18. uri Kje: Na ogledu razstave Stolp nas gleda Cena: 5 [...]

Projekt Vlasta Kopača prejel nagrado za ekipo leta 2026

Medobčinski muzej Kamnik, 21. oktober ― Vseslovenski projekt Vlasta Kopača – ustvarjalca prostora, varuha dediščine in spomina je prejel nagrado predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije za ekipo leta 2026. Priznanje potrjuje pomen povezovanja muzejskih ustanov, strokovnjakov in raziskovalcev pri ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju slovenske kulturne dediščine. Skupnost muzejev Slovenije (SMS) je ob 55-letnici delovanja prvič podelila nagrade za izjemne dosežke na različnih […]
1976 Planina – Nesrečna brižitka 363-002

1976 Planina – Nesrečna brižitka 363-002

Stare slike (Cerknica), 21. oktober ― 21. oktobra 1976 je med Planino in Rakekom, zaradi človeške malomarnosti in lažne odjave predhodnega tovornega vlaka prišlo do hude železniške nesreče, kjer je življenje izgubil 45-letni strojevodja Franc Ažman. Popolnoma uničena je bila tedaj še nova lokomotiva JŽ 363-002, popularno imenovana brižitka in nekaj tovornih vagonov. Na barvni fotografiji je nesrečna JŽ 363-002 med […]
Relativizem kot skupno dobro

Relativizem kot skupno dobro

Airbeletrina, 21. oktober ― Hvalnica prevajanju: zapletanje univerzalnega, esej francoske filologinje, filozofinje in prevajalke Barbare Cassin, nas postavi na presečišče dveh dejavnosti: filozofiranja in prevajanja. Perspektiva je izvirna in vsekakor pomembna. Ključni premiki v filozofiji dvajsetega stoletja, ki še danes določajo njene pristope, so povezani z napadom na metafiziko. Eden od njih je tako imenovani jezikovni obrat, na katerega so se pripravljali različni filozofi in logiki, dovršil pa ga je Wittgenstein. V zgodnji fazi je raziskoval odnos med jezikom in resnico skozi logiko ter prišel do nekakšnega filozofskega kvietizma, ki izhaja iz prepričanja, da metafizične, etične in estetske izjave v okvirih logike nimajo resničnostne vrednosti, zato jih je treba iztrgati filozofiji ter jih prepustiti transcendenci, poslušanju glasbe, delovanju … Pozneje, ko je razvil teorijo jezikovnih iger, pa je prišel do sklepa, da niti logika ne določa nekega transcendentalnega resničnostnega razmerja med jezikom in svetom ter da so vsi filozofski problemi pravzaprav nesporazumi, ki izhajajo iz zlorabe običajnega jezika. Odnos med jezikom in občeveljavnimi resnicami, do katerih si lasti pravico tradicionalna filozofija, je tudi izhodišče razmisleka Barbare Cassin, ki prevaja, med drugim, iz stare grščine, jezika, v katerem so se oblikovali temelji zahodne filozofske tradicije (pa tudi arabske). Do tega jezika ima ozaveščen odnos. Je jezik, ki so mu Grki pripisovali ultimativni smisel, Logos, medtem ko so ga odrekali barbarom. Do univerzalizirajoče drže je ves čas kritična in upravičeno opozarja, da univerzalistični projekti vselej implicirajo nadvlado, četudi se predstavljajo kot odrešiteljski. To lahko potrdimo s številnimi primeri. Ustanovitelji liberalne politične misli, kot so Locke, John Stuart Mill in de Tocqueville, denimo sočasno z govorom o svobodi zagovarjajo najokrutnejše kolonialne projekte. Kadar govorijo o demokraciji, predpostavljajo, da drugi zanjo niso zreli
Jazz Ravne začenja 20. abonmajsko sezono

Jazz Ravne začenja 20. abonmajsko sezono

SIGIC - Novice, 21. oktober ― Jazz Ravne danes, 21. oktobra 2026, začenja novo sezono, ki bo trajala do junija 2027. Program prinaša domače in mednarodne glasbene projekte, nadaljevanje dejavnosti za mlade glasbenike ter nove možnosti za koncertno ustvarjanje. Novembra bo sledil še 22. Festival slovenskega jazza, na katerem bo partnerska država Avstrija.
še novic