Radio Študent, 9. maj 2014 ― Izgubljeni malezijski boeing 777 je demantiral Snowdena: pa kakšna družba nadzora neki - družba, kjer se bojda nadzira vse, od tega, ali ima sosedov pes drisko, do tega ali je Janša z zasebnim letalom res poletel na izlet v Ukrajino, h kolegici Juliji pogledat zadnji Putinov home made video o dieti predebelih labradorcev in prevzgoji nekdanjih kagebejvcev v zvezde resničnostnih šovov. Kako naj Snowdenovim opozorilom sploh verjamemo, če pa njegovi svetovni zlikovci še enega ogromnega letala na znajo najti? Sicer pa izgubljeno malezijsko letalo sploh ni boeing 777, ampak je »Lost« letalo 815 letalske družbe Oceanic. Potemtakem tudi ni izgubljeno, ampak je nekje na tropskem otoku, njegovi potniki pa so v resnici »the others«. Zato je seveda problem najti letalo, ki se je znašlo v drugi časovno-prostorski dimenziji. Četudi se trudijo, tega ne zmorejo niti velesilni in vsezmožni in vseprisotni Kitajci, za katere pa bi bila uspešnost iskalne misije življenjskega pomena. Ne le zato, da svojim

Koridor, 9. maj 2014 ― Z nami je – v našem prvem, ekskluzivnem intervjuju – legendarni, vedno-v-središču dogajanja: Feliks S. Murr! Projekt, ki ga je pripravljal v zadnjem času, je izjemno obsežen – zajema pesniško zbirko, album in gledališko-glasbeni performans (DANES, 9. MAJA, OB 17:00 IN 20:00, SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, DVORANA STARA POŠTA, VSTOP PROST), vse troje pa je povezano v izvirno, svežo, presenetljivo celoto. Kako govoriti s Feliksom? Kaj ga vprašati? Kako mimo obžalovanj, da pogovor z njim ne more trajati dlje? Morda več ur ali dni – kakor legendarni Frost vs. Nixon … A vendarle je tu – pogovor z eno osupljivejših oseb slovenske umetniške srenje! KORIDOR: Feliks – od kod ideja za Rekviem v F-molu, ta nenavadno celovit projekt? FELIKS: Ideje – to je jasno – vselej migetajo, brbotajo, vrvijo in se pno znotraj nezavednega. Ždijo, čakajo na možnost izraza, izpusta, preboja. A naj bom stvarnejši; Rekviem v F-molu je nastal iz osebne stiske, v kateri pa se je moj značaj le prekalil, se preras

Radio Študent, 9. maj 2014 ― Warner Bros., 2014   »Če je to pogreb, naredimo najboljši pogreb kdajkoli«. S temi besedami je zasedba LCD Soundsystem februarja 2011 napovedala svoj poslovilni koncert v newyorškem Madison Square Gardnu 2. aprila 2011. Da se bo eden najbolj kul bendov prejšnjega desetletja verjetno poslovil, je njegov šef James Murphy sicer napovedal že ob izidu tretjega albuma 'This is Happening' v maju 2010, zato napoved zadnjega koncerta ni bila nepričakovana. O tem, da je LCD Soundsystem sodil v skupinico najbolj priljubljenih bendov, ki so pomembno zaznamovali prejšnje desetletje, pa je zgovorno govorilo dejstvo, da je bilo približno štirinajst tisoč vstopnic menda razprodanih v petnajstih sekundah. Nedolgo zatem so razni dilerji vstopnice začeli preprodajati po cenah, ki so dosegle tisoč petsto dolarjev, razjarjeni Murphy pa je fenom sporočil »karkoli že bomo počeli, ni vredno tega denarja, da nas vidite«. Situacijo pa je poskušal omiliti tudi z napovedjo štirih dodatnih »ogrevalnih« koncertov n