Radio Študent, 22. oktober 2014 ― Švedska vojska še naprej mrzlično išče domnevne vpade v svoj podvodni svet. Poleg treh, po uradnih informacijah, kredibilnih videnj tujka sta sedaj na spisku dva nova primera, ki ju preiskuje vojska. Stanje med ljudstvom je podobno mrzlici, saj naj bi bilo neuradnih videnj več kot sto. Švedski vrhovni general Sverker Göranson je glede na dogodke napovedal, da bo vojska uporabila prisilna sredstva za spravljenje fantomskega vpadljivca na površje. Celotno krivdo se seveda vali na Rusko Federacijo, saj podvodno igranje mačk in miši sega še v čas hladne vojne, četudi švedski še nikoli ni uspelo najti sovjetske, niti ruske podmornice. Nekateri analitiki situacijo opisujejo kot poskus prepričanja švedske javnosti, da se kot država odpove vojaški nevtralnosti in skoči v objem Severnoatlantskega zavezništva. Rusko energetsko ministrstvo je naročilo Gazpromu, da vsak mesec iz tujine uvozi 20.000 ton bencina. Ko je Gazprom leta 2013 odložil modernizacijo več rafinerij, se je sočasno obvezal, da bo po potrebi manko nadomestil z uvozom. Posledično mu je bilo sedaj naloženo, da v izogib višjim cenam in pomanjkanju bencina prične z obljubljenim. Glede na neuradne informacije, bo podobne določbe ruska oblast sklenila tudi z ostalimi domačimi energetskimi giganti. Večstranski pogovori o prihodnji dobavi plina med Rusko federacijo in Ukrajino, ter njenih sponzorjev v ozadju, niso uspeli. Ukrajina mora poravnati račune za že dobavljeni plin, preden se bodo ruski ventili ponovno odprli. Ruska stran je izrazila optimizem za naslednji krog pogovorov 29. oktobra, medtem ko je Kijev pesimističen. Predstavnik Gazproma Sergei Kupriyanov je situacijo strnil v kratek stavek: “Če bo Evropska unija Ukrajini dala denar, bo plin ponovno stekel.” Rusija je Indiji ponudila možnost izgradnje treh dodatnih frigat. Obenem tečejo pogovori o nadgradnji vojaških sistemov trem že dostavljenim frigatam. Opremilo se jih bo z raketnimi sistemi Bramos, plodom sodelovanja med rusko in indijsko

Radio Študent, 22. oktober 2014 ― V zadnjih letih je dosti slišati o neki ključni razliki med 20. in 21. stoletjem. Meja nastopa kot metafizični dejavnik, ki je neki tok dogajanja za vedno prekinil. Skoraj nikoli ni specificirano, kaj naj bi bilo prekinjeno in kateri zgodovinski dogodek predstavlja prekinitev … Tako se na pladnju ponuja cinični ugovor, ki razkrinkava diskurzivno prakso: dejansko 20. in 21. stoletje loči pač eno piškavo leto. Arbitrarna razlika združi dve ideološki struji: liberalno kulturno kritiko, ki moralno obsoja grozodejstva avtoritarnih režimov, in etablirano antikapitalisitčno politiko, ki govori o “socializmu za 21. stoletje”. Če privzamemo pojmovni govor o 20. in 21. stoletju, je treba natančneje razločiti, prek katerih obdobij in prek katerih dejavnikov se dejansko razlikujeta – to pa lahko pripelje tudi do njunega nerazlikovanja. Liberalna publicistika lahko z moralno obsodbo pokrije najrazličnejše pojave kritike delovanja kapitalizma. Že kamenjanje parlamenta s strani dijakov služi kot opomin na krvavo 20. stoletje, ko so različna voluntaristična gibanja močno prestopala mejo svoje vednosti in povzročala serije različnih katastrof. Rešitev je sistem etičnih načel, vrnitev k svoji mitski “naravi” in s tem povezan ponoven vznik “mišljenja” kot individualne predkonceptualne prakse. Z baze razsvetljenih posameznikov bomo prišli do idealnega socialnega dialoga, postavljanju zahtev etablirani politiki se je najbolje izogniti. Razredno razmerje je pozabljeno, tudi nepremostljiva različnost interesov, "človeštvo" da lahko deluje za skupne cilje. Lažnost tega univerzalizma sta izpodbila že keynesovski projekt in posledični neoliberalizem. V Sloveniji so predstavniki "urbanega srednjega razreda", kot o njem piše Primož Krašovec, idealni mediatorji. V družbeni formaciji jugoslovanskega socializma se ta sloj z legitimnim odporom dvigne nad degradacijo industrijskega in kmetijskega dela. Brezplačno izobraževanje, dostopnost stanovanj v urbanih okoljih, polna zaposleno

Radio Študent, 22. oktober 2014 ― Channel Zero, 21. 10. 2014   Včeraj nam je organizatorski kolektiv Dirty Skunks ponudil ogled koncerta treh rock'n'roll bendov, in sicer The Shrine, Dirty Fences ter Death Alley.  Dobrih dvajset minut po deveti so oder zasedli Nizozemci Death Alley. Bend bo v naslednjem mesecu izdal svoj prvenec pri založbi Tee Pee Records, od prej pa imajo izdan EP ter split z zloglasnimi Peter Pan Speedrock. Že po prvih minutah je bilo jasno, kdo ima vajeti v rokah. Vse se namreč vrti okoli kitarista Oedsa Beydalsa, enega izmed članov legendarne zasedbe Devil's Blood. Death Alley na posnetkih pičijo surov rock'n'roll v stilu MC5 in detroitskih Death, na koncertu pa je bilo povsem drugače. Bend je odigral vse komade s prej omenjenih izdaj, v živo pa so zveneli precej bolj umazano in razvlečeno. Komadi so vsebovali počasne dele, ki so spominjali na švedske Graveyard. Avtorju recenzije je kitarist po koncertu povedal, da so za ljubljanski koncert odigrali svoj psychedelic set, ki ga odigrajo le redkokdaj. Predzadnji komad je bil posvečen Selimu Lemuchiu, mastermindu zasedbe Devil's Blood, ki je preminil marca letos. Odigrali so njihov cover s prve plošče The Time of No Time Evermore. Death Alley so zaključili s hitrim motorheadovskim komadom, ki kaže, v katero smer se skupina nagiba s prihodnjim albumom. Naslednji so na oder stopili Dirty Fences. Bend prihaja iz New Yorka in lansko leto je izdal svoj prvenec z naslovom Too High To Kross. Že na prvi pogled ti bend daje vtis, da so člani rojeni prepozno. A to je pač njihov stil. Naspidirani komadi so spominjali predvsem na Ramonese, mešane z Dr. Feelgood, dve baladi, ki so ju Dirty Fences odigrali, pa najbolj na Natural Child iz Nashvilla. Bend je vokalno zelo prodoren, saj pojejo vsi štirje člani, zraven pa kričijo, vzklikajo in brundajo občinstvu. Kot je bend napovedal, imajo nov album že posnet in se še odločajo, pod katero založbo bi ga izdali. Obenem pa novih deset komadov že čaka na snemanje in želijo si izdati

Radio Študent, 22. oktober 2014 ― ZIDSanjal, da smo delali knjigo skupaj ZIDJe bila knjiga vseh ZIDJe bila knjiga, ki smo jo delaliSkupaj ZIDZačeti bi moral     »Zdaj/mlada ženska odkrije masko neskončnosti/in prebije zid poezije.« (Alejandra Pizarnik) »Pri čemer se ta zid – tako kot zvočni zid – retroaktivno vzpostavi ravno z dejanjem prebitja.« (Miklavž Komelj)   Vsak tretji ponedeljek v mesecu bomo prebijali zidove literature in ideologije. Stopili bomo iz sob v odprte prostore, se sprehodili po zidku gor, po zidku dol. Spomnili bomo na bolj ali manj pozabljene zidarje in jih soočili z jamertalom sodobnih literarnih scen. Kanonirali bomo kanon in se igrali v razvalinah.   V prvi oddaji se soočata elektro pionir Nikola Tesla in pesnik ruskega futurizma, Velimir Hlebnikov.   Oddajo so pripravili Tibor Hrs Pandur, Uroš Prah in Monika Vrečar.

Radio Študent, 22. oktober 2014 ― Včeraj se je odvila tiskovna konferenca pred prihajajočim festivalom LIFFe, ki v letošnjem letu praznuje četrt stoletja. Odvil se bo med 12. in 23. novembrom na več lokacijah v Ljubljani. Več o festivalu je povedal njegov direktor, Simon Popek: Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Izpostavimo nekaj filmov, ki so pritegnili našo pozornost. Začnimo s filmoma Pleme in Požri svoje prednike iz sekcije Perspektive: Izjava se nahaja v posnetku oddaje. V istem sklopu bomo lahko videli še film Slepa, ki govori o slepem dekletu in ustvarjanju svojega fantazijskega sveta, torej še en film, ki se osredotoča na nadomeščanje oslabelih ostalih čutov. V Perspektivah pa bo tudi film Broj 55 oziroma Številka 55, večkratni nagrajenec Puljskega filmskega festivala: Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Kako pa bo na festivalu s slovensko produkcijo? Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Nekaj filmov bo tudi zelo direktno družbenokritičnih. Nov film Davida Cronenberga Poti k zvezdam se po Popkovih besedah »dela norca« iz hollywoodskega sistema. Na podobno, a bolj superjunaško tematiko se bo odvil film Birdman, satira na bolj znanega Batmana. Še bolj izstopajoč je film Leviatan, narejen s podporo ruskega ministrstva in s strani ruskega režiserja Andreja Zvjaginceva, ki pa je direktna kritika Putinovega vladanja. Omenimo še, da so imeli velike probleme s pridobivanjem filmov za sekcijo Posvečeno: Aleksej German, saj je s strani ruske države nekatere filme nezaželeno pošiljati v tujino.    Program kratkih filmov bo posvečen evropskim kratkim filmom in enako bo s spremljajočimi seminarji društva Mad about film, na katere se lahko prijavite brezplačno do konca oktobra prek spleta. Kratki filmi se bojo predvajali samo enkrat, brez reprize.