Šele tedaj, ko pišem, zares sem

Šele tedaj, ko pišem, zares sem

Airbeletrina, 4. januar 2017 ― Pred leti, še pred uvedbo nove obdavčitve za »samozaposlene«, me je davčna kontrolorka s stišanim glasom in malodane neuradno vprašala, ali v Afriko morda ne potujem iz osebnih nagibov in bi letalsko karto kot del stroškov rada davkariji le podtaknila. Za hip sem se zdrznila, stresla z glavo, kot da skušam odgnati neprijetno misel, da me ima starejša gospa za prevarantko, nato pa z zadnjimi atomi moči, nenazadnje se v tem birokratskem labirintu nikoli nisem dobro znašla, dejala, »Kako pa si predstavljate, da napišem roman, ki se odvija v Afriki? Tako, da sedim doma in srfam po internetu?« Mnogo kasneje, ko je Sušna doba izšla, sem ji roman hotela podariti. Ker je ni bilo v pisarni, sem knjigo položila na njeno delovno mizo (dobesedno izročila v

Črno-bele impresije narave v objektivu Jake Bregarja

MGML, 4. januar 2017 ― "Saj nisem pričakoval vrhunske fotografije, gre zgolj za veselje do tega, kar fotografiram, in za moj osebni odnos do dreves na splošno," je Jaka Bregar ­ dejal o svojih fotografijah. Že več kot petdeset let v objektiv svojega fotoaparata lovi prizore iz narave, pa tudi iz urbanih okolij, kadar hoče opozoriti na propadanje dragocene arhitekturne dediščine v mestnem okolju. Več o razstavi, ki bo v Bežigrajski galeriji 1 na ogled do 9. februarja 2017, si lahko preberete na Interaktivnem multimedijskem portalu MMC RTV SLO (4. januar 2017 ob 10:03)
Beletrina je lani izdala 36 knjig

Beletrina je lani izdala 36 knjig

Marijan Zlobec, 4. januar 2017 ― Založba Beletrina je ena najbolj aktivnih pri nas. Ima dolgo tradicijo, odličen in aktualen založniški program, urednike, avtorje, inovativne programsko-založniške in informativne pobude ter široko razvejane vezi z mednarodnim literarnim in založniškim svetom. Gabriela Babnik, kandidatka za nagrado v Dublinu 2017, foto Marijan Zlobec Beletrina je lani obhajala dvajsetletnico delovanja s številnimi vsebinskimi dogodki. Beletrina […]
Dekade: osemdeseta

Dekade: osemdeseta

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. januar 2017 ― Dekade: osemdeseta so nova razstava iz serije Dekade, ki bo na ogled v galeriji Zgodovinskega arhiva Celje od odprtja v četrtek, 12. januarja 2017, ob 18. uri. Razstava skozi predstavitev raznolikega arhivskega gradiva odpira večplasten pogled na desetletje med letoma 1980 in 1989 v Celju in okolici. Po devetdesetih letih 20. stoletja, s katerimi smo […]
Monroe Brothers

Monroe Brothers

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Tokrat se oziramo nazaj v korenine bluegrass glasbe in poslušamo posnetke iz leta 1936, ki sta jih posnela Bill in Charlie Monroe.   Will the Circle be Unbroken My Long Journey Home The Old Cross Road My Saviour's Train What Would You Give in Exchange You've Got to Walk That Lonesome Valley Just a Song of Old Kentucky Little Red Shoes The Forgotten Soldier Boy Drifting Too Far from the Shore Don't Forget Me Watermelon Hangin' on That Vine Nine Pound Hammer is Too Heavy New River Train On Some Foggy Mountain Top The Saints Go Marching In Darling Corey Where is My Sailor Boy Roll in My Sweet Baby's Arms    
Filmski večer DŠPK: Morje v meni @THL, 3. 1. 2017

Filmski večer DŠPK: Morje v meni @THL, 3. 1. 2017

Koridor, 4. januar 2017 ― Društvo študentov primerjalne književnosti nadaljuje s svojo tretjo sezono filmskih večerov v Trubarjevi hiši literature, tokrat z rdečo nitjo teme bega. Tokrat smo si ogledali film Morje v meni (Mar adentro, 2004) španskega režiserja Alejandra Amenábara, ki gledalcem zastavlja vprašanje, ali je evtanazija zares beg od življenja ali gre za prisebno odločitev bolnika, ki ne […] The post Filmski večer DŠPK: Morje v meni @THL, 3. 1. 2017 appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Pangani

Pangani

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Po več kot letu in pol se nam v etru vnovič pridruži avstrijski zvočni šaman Pangani, ki je v vmesnem času preko crowdfunding platforme Kickstarter tudi več kot uspešno financiral svojo prvo ploščo In The Moment, ki ga je mdr. popeljala tudi na številne večje festivale, kot sta Todaysart Festival (NL) in Latitude Festival (UK). Za RŠ je pripravil mix, ki odzvanja tistega, s katerim se je predstavil na letošnjem Boom festivalu ter je v celoti sestavljen iz njegove lastne produkcije. Več: - Facebook -  - Soundcloud -
CATHERINE CHRISTER HENNIX: Central Palace Music From 100 Model Subjects For Hegikan Roku

CATHERINE CHRISTER HENNIX: Central Palace Music From 100 Model Subjects For Hegikan Roku

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Important Records, 2016   <a data-cke-saved-href="http://imprec.bandcamp.com/album/central-palace-music" href="http://imprec.bandcamp.com/album/central-palace-music">Central Palace Music by Catherine Christer Hennix</a> Tokratna RŠ koncertna seansa je precej svojevrstne narave. Za začetek lahko omenimo, da tokrat ne bomo poslušali glasbe, ne bomo razmišljali o njeni formi in gradnikih in ne bomo kontemplirali njene vsebine. Tokrat samo bomo. Uvodne besede iščejo podaljšek in utemeljeno zahtevajo razlago. Avtorica tukajšnjega besedila jih je povzela po besedah in prizadevanjih današnje »gostje« oddaje: skladateljice, matematičarke in zvočne umetnice Catherine Christer Hennix. Tokrat predstavljamo njeno stvaritev Central Palace Music from 100 Model Subjects for Hegikan Roku. Plošča, ki je v maju 2016 izšla pri založbi Important Records, je kar 40 let čakala na utelešenje. Tudi sicer skladb in del Hennixove ni bilo lahko slišati, šele v zadnjih letih postopoma prihajajo na plano njene starejše kompozicije. Pravzaprav pa pred člankom v reviji Wire iz leta 2010 o Catherine Christer Hennix tudi ni bilo dosti rečenega, še manj pa dorečenega. Hennixova, ki bo prihodnje leto dopolnila 70 let, izhaja iz jazzovske tradicije z začetka šestdesetih let. Mnogo ameriških glasbenikov je namreč takrat zahajalo na Švedsko in pogosto so se ustavili tudi pri Hennixih. Catherine Christer je sprva začela z bobni in že kot mlado dekle je igrala z glasbeniki, kot sta Albert Ayler in Idrees Sulieman, ki jo je tudi poučeval. Po drugi strani pa je bila izpostavljena tudi evropski in ameriški avantgardi od Cagea do Stockhausna. V poznih šestdesetih se je veliko ukvarjala z elektronsko glasbo in raziskovala eksperimentalno glasbo. Nato pa se je prav zaradi fascinacije nad računalniki odločila za študij matematike. Tu se je posvečala raziskovanju Fourijerjeve vrste in njeni povezavi z zvokom. Kasneje pa začela raziskovati polje podtalne matematične veje, imenov
Lacanov prvi sneg

Lacanov prvi sneg

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Ne ravno originalna poteza ljudi, ki so napis Hollywood nad mestom angelov spremenili v Hollyweed, se lahko skrije pred deformacijami, ki jih je doživel kip Morske deklice v Kopenhagnu. Ontološki status kipa pod vprašanje postavljajo večkratno oblivanje z barvo, dvakratna obglavitev, razstrelitev in izguba roke. Ljudje smo res zamerili sprevrženosti teh mističnih morskih bitij. In kaj mističnega in obglavljenega bo prinesel današnji dan? Danes ob osmih se bo v Trubarjevi hiši literature odvilo prvo predavanje v ciklu večernih dogodkov Banket Lacan. Dogodki so zastavljeni kot preplet pogovorov s člani Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo in študenti Inštituta Acheron. Pogovorne dogodke, ki se imajo zgoditi vsako prvo sredo v mesecu, bo povezovala Nina Krajnik, predsednica in ustanoviteljica društva. V prvem predavanju bo Jan Simončič govoril o vprašanju ontologije in Lacanovemu konceptu parlêtre, ki je nadomestil Freudov pojem podzavesti in tako na novo postavil koncept subjektove biti. Več o seriji mesečnih predavanj nam je povedal Jan Simončič. IZJAVA Predavanje bo vodeno skozi pozno fazo Lacanovega Boromejskega vozla, ki v skupek preplete univerzalnost jezika, partikularnost telesa in singularnost jezika. Jan Simončič se bo v predavanju prav tako naslonil na Millerjevo opredelitev Aufhebung. Ta predstavlja poizkus odprave jouissance, gona po smrti. Vprašali smo ga kako se ta povezuje s psihoanalizo in ontologijo? IZJAVA Jan Simončič se bo v predavanju na kratko navezal tudi na analizo filma Magične živali, posnetega po istoimenskem romanu J. K. Rowlling. IZJAVA Če razpravljanje o gonu po smrti v Harry Potterjevski sagi ne bo zadostilo potrebam nadobudnih prvih januarskih dni, se  odpravite do Bežigrajske galerije I., kjer bo danes ob 19.00 otvoritev fotografske razstave Jake Bregarja s preprosto jasnim naslovom Fotografije 1982–2016. Razstava je postavljena v cikle pomembnejših serij črno–belih fotografij, ki si en za drugim sledi
Letošnji Berlinale bo odprl film Django

Letošnji Berlinale bo odprl film Django

Misli, 4. januar 2017 ― Mednarodni filmski festival v Berlinu bo prihodnji mesec odprla premiera biografskega filma o velikanu jazza Djangu Reinhardtu. Film o francoskem jazzovskem kitaristu in skladatelju romskih korenin je režijski prvenec Etienna Comarja. Osredotoča se na glasbenika in njegovo družino v času nacizma. Berlinale bo potekal od 9. do 19. februarja.
Brajica in njen svetovni dan

Brajica in njen svetovni dan

Biblio terminologija, 4. januar 2017 4. januar je svetovni dan brajice, pisave slepih in slabovidnih, ki je pomembno pomagalo v življenju milijonov slepih po vsem svetu, saj jim omogoča branje književnih del ali študij skupaj in bolj enakovredno z videčimi vrstniki. Svetovni dan brajice je ena od priložnosti, ko lahko posamezniki in inštitucije, ki sodelujejo s slepimi in slabovidnimi, opozarjajo na zapreke, s katerimi se slepi srečujejo v okolju in opozarjajo tudi na pomanjkljivo zakonodajo o avtorskih pravicah po svetu, ki slepim in slabovidnim ovira dostop do ustreznih učbenikov. Brajica, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike sveta. Leta 1824 jo je pri 15 letih izumil Louis Braille, ki se je rodil 4. januarja 1809. Še kot otrok je zaradi nesreče povsem oslepel, vendar je bil kljub temu izjemno dober učenec in si tako pridobil posebno štipendijo. Šolal se je v Kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu, kjer je spoznal oficirja francoske vojske, ki je na zahtevo Napoleona razvijal kriptografske metode komunikacije in način komuniciranja, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Ta sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti, zato ga vojska operativno ni nikoli uporabljala. Louis Braille je hitro ugotovil vzrok za neuspeh te pisave - človeški prst ne more razbrati reliefnega znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črke za črko. Njegova rešitev je bila zasnovana na matriki celice s šestimi pikami - Braillovi celici - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi in osnova za velik uspeh nove pisave. Braillova celica Bitna slika ASCII znaka s piksli Pikra pripomba: Kot marsikaj dobrega, koristnega in danes nepogrešljivega (npr. digitalni računalnik, internet, KWIC-indeks ipd.) je tudi brajica nasta
Izkupiček koncerta SF v Arboretumu 100.000, izguba 30.000 ?

Izkupiček koncerta SF v Arboretumu 100.000, izguba 30.000 ?

Marijan Zlobec, 4. januar 2017 ― Stavkovni odbor simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ima na voljo čedalje več dokumentov o finančnem poslovanju javnega zavoda Slovenska filharmonija. Tokrat objavljam dokument po izvedenem komercialnem koncertu v Arboretumu Volčji Potok 10. junija 2010. Koncert Slovenske filharmonije v Volčjem Potoku 10. junija 2010, foto spletna stran Rotary Klub Ljubljanski grad   Arboretum Volčji potok (lastnik Republika […]
Črno na belem

Črno na belem

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Dokumentarec o fotografu Mapplethorpe: Look at the Pictures se začne in konča s kuratorji, ki so že izven, v sodobnem. Četudi podporniki njegove umetnosti, se ločujejo od časa in »duha« Roberta Mapplethorpa. Kakor je pogosto z retrospektivnimi razstavami, izpostavijo idejo, da ga nasproti kontroverznim diskurzom v novi razstavi želijo humanizirati. Vrniti ga kot človeka. Oni so institucionalni navdušenci, ki poženejo stroj dokumentiranja in nakažejo na dualnost Roberta kot osebe in kot umetnika. Potek dokumentiranja z linearno naracijo se začne z uvodom v njegovo otroštvo, družino, stike z likovno umetnostjo in vse do začetkov transformacij slik iz pornografskih revij ter prvih fotografij s polaroidno kamero. Nastopi njegov črno-bel fotografski portfolio, ki je izraz prepleta tako njegovega zasebnega kot ustvarjalnega življenja. Ljudje, oblika spolnosti, partnerji, ki so ga spremljali v življenju, so tudi predmeti njegove fotografije. Za uvid v ta preplet film na črnem ozadju prikazuje njegove posamezne fotografije z belo obrobo. Pogosto se tej podobi doda transkript in/ali Mapplethorpov zvočni posnetek, v katerem pripoveduje o svojem življenju. S tem se na platnu združuje glas, ideja umetnika, z njegovim delom. Mapplethorpova neposrednost se aplicira na način dokumentiranja brez olepšav, eksperimentiranja v formi in poseganj v njegovo zgodbo. Deluje kot nevtralen prikaz in vpogled v njegovo življenje in delo. Poleg Mapplethorpovih videoposnetkov pa dokumentarec vključuje intervjuvance, ki jih vse predstavi pogled in »klik« skozi kamero. Tako je fotografska estetika vključena v sam način dokumentiranja. Izpraševanci so predstavniki bližnjih odnosov, vpletajo se v njegov portfolio. Telesa, penisi, seksualnost, osebe, ki so ga spremljale v zasebnem, ne ostajajo le na ravni pripovedovalcev, v barvnem spektru, temveč so obenem razgaljeni na črno-belih fotografijah. Vedno v neposredni iskrenosti in resničnosti, brez nasmeha. Črno na belem. Fotografiral je t
še novic