Revolucija, kje si?

Revolucija, kje si?

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Revolucija, kje si? Revolucije ni. Well, no shit, Sherlock. Za to ugotovitev nam zadošča pogled skozi okno. Res ni potrebe, da nam to povejo po radiu. Ampak zakaj je ni? Socialna država se razkraja levo in desno, leve stranke zahtevajo nove dni spomina na boj proti nacizmu in falirajo na vseh možnih koncih, desničarstvo in ksenofobija sta v porastu, ne v porastu – v vzponu! Univerzitetna izobrazba, ki je nekdaj veljala za garant, iz katerega bo nujno sledila stabilna kariera, vedno bolj izgublja na veljavi, redne zaposlitve nadomeščajo prekarna delovna razmerja in tako dalje. In res se lahko povprašamo,  kje je v tem stanju uvoda v apokalipso tisti slavni krik »Socializem ali barbarstvo!« Kje so ljudske množice, ki bodo zamajale prestol elit in kapitala, kje je subjekt zgodovine, ki bi ob prepoznanju akutnosti trenutnega stanja rekel »Dovolj,« pred parlamentom stal z vilami ter protestiral proti lopovom, zaradi katerih se mali človek vsak dan počuti bolj prikrajšanega. Kje so zahteve po pravičnejših zakonih, po univerzalnem temeljnem dohodku in podobnem? Bolj ali manj jih ni.   Seveda vemo, da se tisto, ki lahko tovrstne zahteve poda, imenuje ljudstvo. Ljudstvo, ki je od 18. stoletja naprej lahko edini subjekt zgodovine, obča volja, ki se upre vsakemu nasilju in represiji ter se osvobodi okov in verig, ki so vse do tedaj nepravično veljale za njegovo edino lastnino. V kolikor je edini pravi subjekt zgodovine lahko le bojda obstoječe ljudstvo in v kolikor zahtev, ki jih lahko poda le ono očitno ni, če ni revolucije … Kam je potem odšlo ljudstvo? Ampak mar niste ljudstvo ravno vi? Ja, vi ste ljudstvo, dragi poslušalci in poslušalke! Vi, ki ta trenutek bodisi poslušate, bodisi berete ta prispevek, namesto, da bi zahtevali uvedbo UTD-ja ali pa kar lepo klali buržuje in delali komunizem! In zakaj tega ne počnete?   Maja Novak nam v 49. številki lanskoletne Mladine ponuja pretresljiv in gotovo nadvse resničen odgovor v obliki članka Životarjenje na anti
Velike in male črke v naslovih objav

Velike in male črke v naslovih objav

Biblio terminologija, 12. januar 2017 ― albansko shkrimi verzal angleško majuscule, capital letter, upper-case letter, cap dansko majuskel , versal, stort bogstav esperanto majusklo, grandlitero, ĉeflitero francosko capitale , majuscule, lettre de haut de casse italijansko maiuscola katalonsko majúscula litvansko majuskulai, didžioji raidės madžarsko nagybetű nemško Versal, Kapitälchen, Großbuchstabe, Versalbuchstabe nizozemsko hoofdletter , kapitaal, kapitale letter, grote letter norveško varsl, majuskel, flřyteblĺser poljsko majuskuła, wersalik, wielka litera portugalsko capital , maiúscula romunsko capitală, majusculă rusko маю́скул, маю́скульное письмо, прописная буква, заглавная буква slovensko velika črka, majuskula, verzalka špansko versal , versal, mayúscula, letra capital ukrajinsko велика літера, заголовна буква     Tokrat se lotevam malce nenavadne tematike, to je rabe velikih in malih črk v naslovih objav. Da ne bo nesporazumov, slabe volje ali prevelikega (po)smeha, razčistimo že na začetku, kaj sta namen in vsebina tokratnega sestavka:   Namenoma govorim o velikih in malih črkah, ne pa o začetnicah, ker gre lahko tudi za velike črke, ki niso vedno začetnice in lahko stojijo sredi besede. Poudarjam, da ne gre za klasično vprašanje velikih začetnic v slovenskem jeziku, o čemer je bilo že mnogo napisanega (npr. serija vprašanj in odgovorov Velika ali mala začetnica v Jezikovni svetovalnici in drugod). Problem je umeščen in zamejen izključno v kontekst bibliotekarske stroke, natančneje katalogizacije, in pojavljanja teh črk v naslovih objav, kot so zapisani v bibliografskem zapisu oziroma jih uporabniki najdemo v katalogu. Čeprav gre za naslove, ne govorim samo o knjigah, pač pa naslovih kakršnih koli objav (torej knjig pa tudi člankov, posnetkov, spletnih objav ipd.). V sama besedila teh del in uporabo velikih črk v njih se ne spuščam. 1. Določila o rab

Aleš Jelenko: Na dveh stebrih sem

Koridor, 12. januar 2017 ― vzpostavljati razmerje med sabo in sabo je mukotrpno opravilo   če je prvi jaz produkt nesimetrične okolice in ga je nemogoče zaobiti   je drugi kot kiparska umetnina ki jo nežno brusijo moje roke   in združitev teh dveh polov je   n o r o s t   The post Aleš Jelenko: Na dveh stebrih sem appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
RIP 2016

RIP 2016

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Cucek pazi, z repom miga: Dobrodošli v najbolj zamaščeni Cuckovi ediciji brcačev do sedaj. Z nami je pokojni Christopher Rios AKA Big Pun, kateremu je tehtnica malo pred smrtjo kazala zavidljivih 300.000 gramov. "Boomerang" je komad s prvenca "Capital Punishment", ki ga je Cucku neznana oseba odtujila pred približno 15 leti in ker verjamemo v pravico, je samo vprašanje časa kdaj se bo to kriminalno dejanje storilcu vrnilo kot bumerang. Na brutalen beat, ki vam bo pofukal ušesa in ga je sestavil V.I.C., bo Big Pun postreljal rime za vse dealerje, done, kingpine in ostale kralje getovskih vogalov. Dogodki in odmevi leta 2016: - 20. januarja je odjeknila novica, da so oblasti v Južni Afriki aretirale Mosa Defa oz. Yasiina Beya, ker se je le-ta legitimiral s "svetovnim potnim listom", ki sicer ni veljaven dokument, v Južni Afriki pa je preživel preveč časa. Kasneje se je Yasiin z oblastmi zdealal o svojem poznejšem odhodu iz Južnoafriške republike, državo je namreč "dokončno" zapustil novembra, in sicer z ameriškim potnim listom. Več o tem lahko čeknete na Billboardu. - 3. februarja je svojo življenjsko pot sklenil legendarni NY DJ Big Kap, ki ga mnogi polnijo po njegovem albumu The Tunnel iz leta 1999, izdan v sodelovanju s Funkmaster Flexom. Big Kap je bil del izjemne Dj ekipe Flip Squad in Dj velikega Biggieja, sodeloval pa je z mnogimi raperskimi velikani (recimo Jay-Z-jem, Lil Jonom,...). Več o njegovem delu lahko izveste na spletni strani Heavy. - Februarja se je Future zapisal v zgodovinske knjige, saj je v manj kot sedmih mesecih na vrh ameriške prodajne Billboardove lestvice nanizal svoj tretji album, kar mu je uspelo s ploščo Evol. Po petdesetih letih in Herbu Alpertu je tako prvi izvajalec, ki mu je to uspelo. Leta 2010 je sicer ekipa broadwayskega Gleeja v slabih dveh mesecih na vrh spravila 3 albume, a ne gre za klasičnega izvajalca. O tem so pisali tudi na raperskem spletišču Allhiphop. - V začetku meseca marca (4.) je bil na atlantski uli
Inauguracijski koncerti ob otvoritvi novih orgel v avditoriju matične hiše Radio France v Parizu

Inauguracijski koncerti ob otvoritvi novih orgel v avditoriju matične hiše Radio France v Parizu

ARS Obiski kraljice, 12. januar 2017 ― V prvih dneh maja lani so potekale slovesnosti ob inauguraciji novega koncertnega orgelskega instrumenta, ki ga je v koncertnem avditoriju v matični hiši francoskega radia v Parizu postavila uveljavljena barcelonska orglarska delavnica »Gerhard Grenzing«. S tega koncertnega dogajanja je francoski radio preko EBU zveze ponudil v predvajanje dva obsežna slavnostna koncerta, v okviru katerih so […]

V KC Tobačna 001 gostuje Adela Jušić

MGML, 12. januar 2017 ― V rezidenčni center KC Tobačna 001 je prispela umetnica Adela Jušić iz Sarajeva, ki raziskuje zgodovino ženskega odporništva na prostoru nekdanje Jugoslavije. Z organiziranjem v odporniškem boju so namreč ženske ne samo okrepile delovanje NOB, temveč tudi izzvale dotedanjo patriarhalno ureditev in presegle tradicionalno delitev spolnih vlog. Samostojna razstava bosanske umetnice, ki se prvenstveno izraža z videom, performansom, zvočnimi instalacijami in risbo, bo v precep vzela Antifašistično gibanje v Jugoslaviji, Antifašistično fronto žensk, heroizem dela, in t.i. petletni plan.
V SF sprejemajo obljubo ministra Peršaka

V SF sprejemajo obljubo ministra Peršaka

Marijan Zlobec, 12. januar 2017 ― Stavkovni odbor simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije je danes reagiral na zadnje dogajanje v zvezi z razpisom za novega direktorja javnega zavoda Slovenske filharmonije in na posvetu s sindikati sprejel več odločitev. Sestanek članov sindikatov SVIZ in GLOSA ter stavkovnega odbora SF, foto arhiv SF “Sprejmemo obljubo ministra Peršaka o zamenjavi direktorja Damjanoviča s 1.7.2017. V […]
Samo: -uresničevanje, -uveljavljanje, -upravljanje

Samo: -uresničevanje, -uveljavljanje, -upravljanje

Radio Študent, 12. januar 2017 ― V današnjem Striptizu razgaljamo Roso Luxemburg, aktivistko, marksistko, učiteljico, ljubiteljico mačk in marsikaj drugega. Do golega jo je v risoromanu Rdeča Rosa – biografija Rose Luxemburg večkrat dobesedno slekla tudi avtorica, Kate Evans. Striparka Kate Evans, znana tudi kot Cartoon Kate, se je v svojih delih že večkrat ukvarjala z družbenopolitičnimi tematikami, pa tudi z bolj intimnimi, kot je na primer nosečnost. Trenutno s pomočjo tehnike kolaža riše barvni strip z naslovom Threads – The Calais cartoon, ki naslavlja problematiko begunskih taborišč, kot je bil Calais. Strip še ni dokončan, lahko pa si ga delno ogledate na njeni domači spletni strani. S terminom risoroman se ponovno vpenjamo v vode založbe VigeVage knjige, ki je v zadnjih dveh letih zasluženo postala ena vodilnih stripovskih založb v Sloveniji. V primeru Rdeče Rose lažje kot pri lanskoletni izdaji stripa Katarza razumemo, da gre za risoroman. Ne le da je v Rosi opazno več besedila kot pri Katarzi, dejansko se nam delno dozdeva, da prebiramo prozo. Vsevedni napovedovalec je v strip vrinjen kar s pisavo Times New Roman, kot jo sicer poznamo predvsem iz knjig, medtem ko se Rosino življenje odvija v ročno narisanem fontu. Uporaba Times New Romana za razlage je skoraj stalnica v Katinih romanih. Tako se nam lahko zazdi, da beremo risoroman, torej roman s slikami. O tem terminu sta Iva Boras in Anja Golob podrobneje spregovorili v novembrski Stripofiliji, ki je dostopna na spletni strani Radia Študent. Delu pa lahko preprosto rečete strip in ga skupaj z izrazom “grafični roman” vržete v koš marketinških okrasnih pridevkov. Biografija Rose Luxemburg s svojimi posplošenimi povzetki Marxovih teorij razumljivo predstavi osnove marksistične ideologije. Rosine besede so večinoma povzete iz njenih pisem in člankov, ki so v širšem kontekstu objavljeni v zajetni prilogi na koncu albuma. To pa ni prvi marksistični strip pri nas. V zadnjih letih je razcvet doživel internetni portal z enostrans
Show 614: Summer Care by Sandra Mujinga for Radio Nova

Show 614: Summer Care by Sandra Mujinga for Radio Nova

Radio Študent, 12. januar 2017 ― NaEE RoBErts is one of Norwegian visual artist Sandra Mujinga's audiovisual projects. Mujinga has performed as NaEE RoBErts in both music and art contexts internationally. The materials presented are from "Summer Care", which is NaEE RoBErts first casette release. Photo Credit: Hanni Kamaly www.sandramujinga.com
Gnus in nelagodje

Gnus in nelagodje

Radio Študent, 12. januar 2017 ― Danes se bosta v Ljubljani odvila dva zanimiva pogovora, ki tematizirata našo družbo in odnos do sočloveka. Sodelujoči bodo namreč govorili o dveh provokativnih temah, ki v nas vzbujata gnus ali nelagodje. Prvi tak pogovor, ki v sklopu projekta Pogovarjevalnice gostuje v Trubarjevi hiši literature, se bo pričel ob 18. uri. Tokrat bodo tematizirali individualizem, postavljen nasproti konformistično zasnovani družbi. Pogovor se bo razvijal v razmislek, do kje lahko posameznik dopušča svoje prilagajanje družbi in kje je meja, ko se mora postaviti zase oziroma sam sprejeti odločitve o svojem življenju. Stagniranje v družbenih normah namreč lahko povzroči, da se življenje individuuma odvije, ne da bi ta svoje življenje kdaj sploh res živel zase. Kot je rekel že Sokrat: “Neraziskovanega življenja ni vredno živeti.” O tem, kaj organizatorji želijo spodbuditi pri obiskovalcih tega pogovora, smo govorili z direktorico izobraževalnega zavoda Pogovarjevalnice, Brino Mener. *Izjava Uro kasneje pa se bo pogovor pričel v Photonu, centru za sodobno fotografijo. Zgodil se bo v sklopu razstave Zadnji pogled, ki se osredotoča na fenomen posmrtnega portreta. Le-tega bodo govorci poskušali osvetliti skozi pogled stroke in publiki pokazati, da to še zdaleč ni tako nova dejavnost. Začela se je namreč že v starem veku s posmrtnimi maskami, ob razmahu fotografije pa se je le še bolj razširila. Ker pa je posmrtni portret v našem prostoru še vedno tabu in se o njem nerado govori, smo se o obravnavi te teme na današnjem pogovoru pozanimali pri Jasni Jernejšek, ki bo sam dogodek tudi vodila. *Izjava Danes pa bodo otvorili tudi samostojno razstavo Milijane Babić, naslovljeno Sama si je kriva. Razstavo si lahko ogledate v Centru kulture Tobačna 001. Avtorica se v svojih delih pogosto osredotoča na izsledke raziskav, povezanih s pravicami šibkejših in ranljivih družbenih skupin, kot so starejši, brezposelni in ženske. Tokratna razstava tematizira povezavo med vlogo insti
Carnaval – Miss Universe

Carnaval – Miss Universe

RockOnNet, 12. januar 2017 ― Carnaval so ustvarili nekaj, čemur se je vsekakor vredno posvetiti in čemur je potrebno priznati kakovost, muzikaličnost in tisto dozo estetike, zaradi katere bom vsaj sam z veseljem čakal tudi na nadaljnja razodetja
Vito Žuraj prvi Slovenec v novi Elbphilharmonie v Hamburgu

Vito Žuraj prvi Slovenec v novi Elbphilharmonie v Hamburgu

Marijan Zlobec, 12. januar 2017 ― Sinočnje slavnostno odprtje nove nemške filharmonije v Hamburgu je svetovni dogodek v kulturi, glasbeni pa še posebej. Na slavnostni koncert sta prišla tako nemški zvezni predsednik Joachim Gauck kot kanclerka Angela Merkel, iz Salzburga direktorica Salzburških slavnostnih iger Helga Rabl – Stadler in glasbeni umetniški vodja Markus Hinterhäuser…Interes za vse dogodke je ogromen in so […]
Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta

ZRCalnik, 12. januar 2017 ― Kot smo obljubili, smo se danes lotili težke naloge: izžrebati nagrade v akciji Beseda leta 2016. Najprej je bilo treba spisek glasovalcev in glasovalk, ki je obsegal več kot tisoč enot, razrezati na lističe. Kar je pogumno opravil glavni urednik Založbe ZRC, mag. Aleš Pogačnik:               Lističe smo stresli… Več Dolgo poročilo o kratkem žrebanju v akciji Beseda leta
še novic