Mestno gledališče Ptuj, 30. maj 2017 ― Za več informacij o predstavah kliknite na naslov predstave. Sten Vilar, Damjana Golavšek Medenka Gostuje Studio Anima Medvode6. oktober 2018 Kajetan Kovič, Jerko NovakMaček MuriGostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje 3. november 2018 Miša Gerič Špacapan Rudi in praznične kremšniteGostuje Miškino gledališče Lendava1. december 2018 Svetlana Makarovič Ščeper in Mba Gostuje Lutkovno gledališče Maribor5. januar 2019 Urška RaščanČarobna mineštra Gostuje gledališče KUKUC Beltinci3. februar 2019(izjemoma v nedeljo) Brata Grimm Rdeča kapicaKoprodukcija Mestnega gledališca Ptuj,Gledališča Labirint inDruštva lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana2. marec 2019 Jose Super BrinaGostuje Gledališče MalihVelikih Ljubljana6. april 2019 xRedni vpisRedni vpis v abonma KRESNIČKA in ZVEZDICA bo potekal za dosedanje abonente v času od ponedeljka, 10. septembra 2018, do vključno torka, 18. septembra 2018. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od srede, 19. septembra, do vključno petka, 28. septembra 2018. Vpis bo možen v delovnem času blagajne, vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure na blagajni – vhod iz Murkove ulice. V času vpisa abonmajev bo blagajna odprta tudi ob sobotah od 9. do 13. ure.V ceno abonmaja Kresnička in Zvezdica je vključenih sedem predstav.Prvi razred 35,00 EURDrugi razred 30,00 EURTretji razred 22,00 EURMožnost plačila:- v enkratnem znesku: abonma lahko plačate z gotovino ali s plačilno kartico,- plačilo v dveh obrokih: prvi obrok vplačate ob vpisu, drugega najkasneje do konca novembra.Vpis abonmajev in blagajna02 749 32 50info@mgp.sitajnistvo@mgp.si

Torek ob petih, Recenzije, 30. maj 2017 ― Osmi potnik. Posrečeni prevod vse od izvirnika leta 1979 naprej ne zdrži te jezikoslovne domiselnosti. Analogno je potrebno takšnemu zaključku pritrditi tudi, ko govorimo o filmski vrednosti. Franšiza, ki se je začela z mojstrovino in se izjemno nadaljevala sedem let kasneje (Osmi potnik 2, 1986), sedaj sestoji že iz šestih igranih filmov. Univerzum, zgrajen na biomehanični krajini preminulega švicarskega slikarja Hansa Ruedija Gigerja, kljub pomanjkljivim naslednikom še naprej ostaja ravno toliko zapeljiv kot je grozljiv. Izjemne snemalne lokacije, prepoznavna kostumografija in klavstrofobična scenografija zaokrožajo veličastno podobo kronološkega nadaljevanja Prometeja (2012). Raznovrstni morasti pošastki se z nič manjšim veseljem prisesajo na betico radovednih, le da jim luknjanje prsnega koša ni več dovolj. To je passé, danes je potrebno raztrgati hrbtenico. Prikladno, če se strinjamo, da je v filmskem žargonu scenarij hrbtenica sedme umetnosti, od katere je odvisno, kako uigrani bodo posamezni deli kot celota. Ne pomaga vnovičen izjemen performans Michaela Fassbenderja – Irec, nemških korenin je tako dober, da zvozi dve vlogi. Znajde se v blodnjah lunatičnega androida z božjim kompleksom Davida in jih hkrati zre skozi oči bolj stoičnega replikanta Walterja. Tudi nova Sigourney Weaver (Katherine Waterston) je v vlogi Danielsove posrečeno odločna poznavalka preživetja, čeprav so liki kot po pravilu spisani brez ozira na karakterizacijo. Glede slastne kinematografije ne bom izgubljal besed, saj je pri visokoproračuncih pričakovana, če ne že obvezna. Uvod je podobno obetaven kot pred tem pri Prometeju (2012): pogovor med androidom Davidom in njegovim stvariteljem Petrom Weylandom (Guy Pearce) služi kot vsebinska iztočnica osrednji zgodbi, ki spremlja kolonizacijsko odpravo vesoljske ladje Covenant, namenjene na za to skrbno izbrani planet Origae-6. To je še preden se začnejo liki obnašati, kot da v prtljažniku nimajo tisoč ali dva človeških embriev ter zaradi o