Konteksti (Tomaž Bešter), 24. julij 2019 ― vir slike: emka.si Najbrž je naključje hotelo, da v zadnjih nekaj tednih berem knjige, ki so sicer na različne načine obtežene z moralnimi izzivi in prav tako na različne načine odstirajo temine, ljubezni, šibkosti in pokvarjenosti človekove narave, a imajo pa skupno stičišče, da se kar nekaj pokrajine njihovih fabul dogaja na sodišču. Sodna veja oblasti je očitno še vedno zanimiva, ker s svojo načelno neodvisnostjo, a natanko zaradi absolutno poudarjene moči zanimiva, intrigantna v iskanju dvoma vanjo. Pri meni zaradi dveh reči: zaradi tega, ker so tudi sodišča ljudje in zaradi tega, ker v sprejemanju pravnih odločitev prekrivajo življenje družbe tudi v etičnem oziru. Zato ne dvomim, da so zanimiva tudi piscem in piskam. Prva v tej mini poletni seriji, ki sem si jo privoščil, je na voljo že nekaj časa. Na police so nam pri Mladinski knjigi postavili Živi pesek avtorice Malin Persson Giolito, v prevodu Petre Piber. Gre za izvrstno in napeto branje, ki nas pelje v življenje višjega razreda sodobne švedske mladine, njihovega soočanja z družbenimi problemi in osebnimi težavami, iskanje ljubezni in bogataško razvajenost, ki zabeljeno z izjemno slabim odnosom staršev pripelje do katastrofe epskih razsežnosti. Knjiga vodi v sunkovito in razburljivo potovanje, kjer se prepletajo spomini Maje in dogajanja na sodišču, ki Maji sodi. Kot udeleženki grozljivega zločina, pri katerem je edina ostala živa. V celotni knjigi, če sem prav štel, se le na dveh mestih pojavi naslovna besedna zveza živi pesek. In med obema je le nekaj paragrafov besedila. Maja, ki sedaj že nekaj časa sedi na zatožni klopi, se za nas in za predelovanje svojih misli spominja zadnje zabave pri svojem fantu Sebastianu, na večer pred masakrom. Spominja se njegovega vedenja, njegovih odločitev, popolnega moralnega zloma, ki mu je bila priča. Temu In pogreznila sem se naravnost v živi pesek je sledil boj za lastno treznost, varnost, prisebnost, pozornost in prekinitev s tem tokom, ki bi sledi

ARS Svet kulture, 24. julij 2019 ― K namestitvi umetniškega satelita; o uspehih mariborskega baleta; Današnji svet kulture naj seže tja do zemeljske orbite, kamor se že več kot dve desetletji ozirajo postgravitacijski umetniki Dunja Zupančič, Miha Turšič in Dragan Živadinov. O uspešni akciji Bio::Kozmizem in nadaljnjih načrtih za kulturalizacijo vesolja, pa tudi o izključujočem odnosu do umetnikov, bomo spregovorili v današnji oddaji. Nekaj besed bomo namenili tudi gostovanju Slovenskega narodnega gledališča Maribor, z baletom Peer Gynt v moskovskem Bolšoj teatru. Po tem vas vabimo tudi, da se skupaj informiramo o pregledni razstavi ajdovskega umetnika Iva Lenščaka, ki so jo ob 90. obletnici njegovega rojstva pripravili v Pilonovi galeriji. V nadaljevanju oddaje pa še nekaj glasbenih in drugih vesti. Vabimo vas k poslušanju!