Razpotja, 3. november 2020 ― Honoré Daumier, Šahista; Wikimedia Commons Danijela Tamše Gotovo poznate tisto obrabljeno šalo, da je najhujša poškodba pri šahu izpah čeljusti zaradi zehanja. Šala ni samo neumna, ampak je tudi faktično povsem napačna. Najprej zato, ker naj bi bilo zehanje v njej posledica dolgčasa – šah pa nikakor ni dolgočasen. In drugič zato, ker zna biti vzdušje na šahovskih turnirjih prav vroče in so kakšne drugačne poškodbe še kako mogoče. O šahu v resnici ne vem veliko. Vem, kako se po igralni plošči razporedijo figure, vem, kako se premika katera izmed njih, vem, da obstajajo nekakšne standardne otvoritve in standardne končnice. Tudi mi je približno jasno, kako se igra, če ostaneta na šahovnici poleg kraljev po ena trdnjava na vsaki strani. The post Med kliki in kriki: Ekspedicija v svet šaha first appeared on Razpotja.

Biblioblog, 3. november 2020 ― Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Centralno medicinsko knjižnico Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju s kompetenčnim centrom Odprta knjižnica prireja strokovno srečanje “Pogled na odprto znanost 2020” SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA http://odprta-knjiznica.si/pogled-na-odprto-znanost/ Srečanje bo v živo na YouTube brez prijave: https://youtu.be/cTDdZK--W84 10.11.2020 ob 10.00 Twitter: #os20lju sli.do koda: #OS1110 Raziskovanje se pojavlja kot nujna sestavina vsakdanjega življenja, ko se posameznikom in družinam odpirajo različne možnosti in alternative v domačem okolju in širšem prostoru. Skupnostna znanost (citizen science), ki v raziskovalno delo profesionalnih raziskovalcev vključuje izkustveno znanje vse širšega kroga nepoklicnih, laičnih raziskovalcev in prebivalcev na sploh, pridobiva vse večji pomen v raziskovalnem okolju kot tudi v skupnosti nasploh.  Temeljno poslanstvo skupnostne znanosti je deljenje znanja. Vključevanje laičnih raziskovalcev v raziskovalne projekte skupnostne znanosti lahko predstavlja most med lokalno skupnostjo in raziskovalnimi organizacijami. Seznanjanje s konkretnimi izkušnjami služi profesionalnim raziskovalcem za preverjanje teoretskih postavk in kot vir novih idej na njihovih področjih delovanja. In nenazadnje, skupnostna znanost omogoča razumevanje znanstvenega dela ter enostavnejšo aplikacijo rezultatov tega dela v življenje širše skupnosti.  Visokošolske knjižnice imajo pomembno vlogo pri delovanju skupnostne znanosti. S svojim delovanjem spodbujajo povezovanje med raziskovalci in širšo skupnostjo ter s tem lahko postajajo nekakšen inkubator projektov skupnostne znanosti. Predavatelji letošnjega srečanja prihajajo iz Danske, Velike Britanije, Nemčije in iz Slovenije. Predstavljene bodo dobre prakse na tem področju, ob zaključku bo tudi krajša razprava v obliki panela. Program: 10:00 – 10:25 The Int