Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. julij 2022 ― "Transparentnost naključnosti" je instalacija, ki omogoča vpogled v svet naključja in njegovo uporabnost v matematičnih modelih. V sedemindvajsetih prozornih kubusih, ki lebdijo v prostoru, robotski mehanizmi omogočajo nastajanje naključnih vzorcev s kotaljenjem igralnih kock. V vsakem od kubusov je notranja klančina prekrita z različnimi organskimi materiali, s čimer je v istalacijo vključena kompleksnost naravnih okolij. Rezine pomaranče, mah, semena, rože in še mnogo drugih biomedijev ustvarja edinstveno zvočno izkušnjo, skozi katero lahko spremljamo vpliv raznolikih nepravilnih površin na padanje kock. Skupek naključnih števil, ki nastaja s pomočjo nepredvidljivih kotaljenj, je osnova za izračun števila pi (𝝿) v realnem času, kar na impresiven način prikazuje pomembno vlogo naključnosti v znanstvenih raziskavah. Umetniška postavitev ponuja fizično izkušnjo zapletenega medsebojnega vplivanja nepredvidljivosti in stohastičnosti v matematičnih in fizikalnih raziskavah. Instalacija nam tako omogoča potopitev v dimenzijo nepredvidljivosti, kjer lahko interaktivno postanemo del generiranja naključnosti, ki je mnogo več kot le nerazumljivo vzorčenje sledi kotaljenja in nizanja številk, ki jih računalnik zapisuje v podatkovno bazo. The Transparency of Randomness by Vera Tolazzi and Mathias Gartner took a look at the mathematical and philosophical aspects of randomness. In conversation with STIR, the duo discussed why the notion of randomness is a relevant discussion today. They say, “With our installation we show that random numbers can be used for scientific calculations, by using so-called Monte Carlo methods. The installation continuously generates random numbers by rolling 27 dice and collecting the results. With these results we approximate the famous number Pi, a number you most probably know from calculating the area of a circle. The more often we roll the dice, the more precise this approximation of the number Pi will be. This method is rather simple and shows

SEM, 4. julij 2022 ― Te dni si lahko na ograji pred vstopom v SEM ogledate panojsko razstavo Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji - VAZ. Podatkovna baza in spletna stran VAZ v Sloveniji prvič na nacionalni ravni povezujeta vso vzhodnoazijsko gradivo, ki se nahaja v različnih slovenskih muzejih in institucijah, ter uporavniku omogočata prijazno uporabo in analitični ter sintetični pregled gradiva v slovenskih muzejih. Na panojih je predstavjenih pet vzhodnoazijskih zbirk: Skuškova zbirka iz Slovenskega etnografskega muzeja, zbirka Alma M. Karlin iz Pokrajinskega muzeja Celje, zbirka predmetov iz Azije iz Pokrajinskega muzeja Celje, zbirka keramike iz Narodnega muzeja Slovenije in album razlednic Ivana Koršiča iz Pomorskegam uzeja Sergej Mašera Piran. Poleg slikovnega gradiva muzejskih predmetov in opisov so panoji opremljeni še s QR kodami, ki omogočajo ogled istih predmetov na strani www.vazcollections.si. Za vas smo izbrali nekaj predmetov iz Skuškove zbirke SEM, ki si jih lahko ogledate na omenjeni spletni strani. Zrcalo, Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Okroglo kovinsko zrcalo, izdelano iz visoko sijajne zloščene kovine, je na hrbtni strani bogato ornamentirano. Njegova oblika sledi tradicionalni obliki kitajskih zrcal, ki imajo namesto ročaja preluknjano izboklino, skozi katero je napeljan trak vezene tkanine. (HM) Golobja piščal, Qing (1644-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Golobja piščal, na Kitajskem znana kot geling 鴿鈴 ali geshao 鴿哨, je majhno glasbilo, ki ga uvrščamo v skupino t. i. eolskih glasbenih instrumentov. S pomočjo vretena ga pripnemo na golobov rep, tako da proizvaja zvok, medtem ko leti. Piščal je navadno izdelana iz lahkih materialov, kot sta buča in bambus, in polakirana. Skuškova zbirka štirinajstih golobjih piščali glede na njihove oblike vsebuje tri različne tipe instrumenta: bučni, cevni in kombinirani. Kombinirani tip imenujemo tudi zvezdni in očesni tip golobjih piščali. Skupno vsem tipom iz te skupine je, da imajo v sr

Razpotja, 3. julij 2022 ― Dimitrij Mlekuž Vrhovnik Ilustracija: David Krančan Fernand Braudel je Mediteran opisal kot tisoč stvari hkrati. Mediteran je skupek, koalicija različnih stvari, ki jih odnosi in povezave povežejo v stabilno celoto; celoto z lastno identiteto. In kot vsak skupek je tudi Mediteran nastal, živel, propadel; se razkrajal in bo izginil. Mediteran je kompleksen geo-historičen, naravno-kulturni pojav; je hibrid, ki presega dihotomijo med naravo in kulturo. Mediteran je več kot le skupina izoliranih naravnih in kulturnih entitet, ki so se znašle skupaj v prostoru in času. Skupek Mediterana retroaktivno deluje na svoje komponente, vseh tisoč stvari, ki ga sestavljajo; prav zato, ker sestavljajo Mediteran, niso več enake kot prej. The post Mediteran, antropocen, kot je nekoč bil? appeared first on Razpotja.