Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 30. marec 2023 ― Zakaj je nastala ta razstava? Odgovor je večplasten. Najprej – umetnosti brez slikarstva ni. Ni možna. Slikarstvo je poleg glasbe najbolj osebna umetnost. Razvoj stila v slikarstvu naše civilizacije je res fantastičen. Od Altamire do modernizma je pot dolga več deset tisoč let. Danes smo – po postmodernizmu, ki še vedno traja – po mojem mnenju v obdobju osebnega slikarstva. Individualnega slikarstva. Poenostavljeno bi lahko rekli, kolikor slikarjev, toliko stilov. Tako je na vprašanje, ali slikarstvo še vedno obstaja, odgovor pritrdilen. Še več. Še dolgo bo obstajalo. To je vsekakor trditev, ki bi se jo dalo še raziskati in razviti. Razlog za postavitev te razstave je tudi prejem Prešernove nagrade za življenjsko delo. Petdeset let in več kontinuiranega dela. Razstava je sestavljena iz dveh delov: iz sedanje risbe in pretekle slike, ki je nastajala v letih od 1991 in 2011. To je najbolj barvito obdobje v mojem slikarstvu. Na tem mestu dajem svoji naciji, ki me je uvidela, da mi dodeli to nagrado, globok priklon in zahvalo. In zakaj razstava prav v Equrni? Equrna je po mojem videnju »desertna« galerija. Na relativno majhnem prostoru lahko umetnik postavi trenutno aktualna dela. In ne nazadnje, ker me je prav ta galerija predlagala za dodelitev te nagrade, za kar sem ji zelo hvaležen. Herman Gvardjančič

SEM, 30. marec 2023 ― V tem tednu je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo novo enoto in več nosilcev nesnovne kulturne dediščine. V Register je bila tako vpisana že 112. enota, to je Priprava koroškega rženega kruha. Ob enoti sta bila evidentirana dva nosilca  - Društvo kmetic Mislinjske doline in Društvo kmetic Dravograd. Koroški rženi kruh je kruh, ki ga gospodinje pripravljajo po stari recepturi iz kislega testa. Še danes ima pomembno vlogo v vsakdanji in praznični prehrani na Koroškem. Kislo testo hranijo od peke do peke. Svoje znanje priprave kruha največkrat prenašajo znotraj družin iz roda v rod. K v Registru že vpisanim enotam so bili dodani naslednji nosilci nesnovne kulturne dediščine: Medičarstvo Cele, Gregor Celec s.p. (enota Lectarstvo): Tradicija Medičarstva Celec sega v leto 1930, ko se je z lectarstvom in medičarstvom pri Škrajnarjevih v Ljutomeru seznanil Gregorjev dedek Štefan Celec.  Mojstrski izpit je naredil leta 1937. Nekaj let je delal pri medičarki Antauer v Murski Soboti, nato pa samostojno lectarsko delavnico odprl v Murski Soboti, kjer deluje še danes. Za nadaljevanje obrti je navdušil svojega vnuka Gregorja Celca, ki je dedkovo obrt prevzel leta 1995. Danes v delavnici izdeluje tradicionalne medičarske izdelke, kot so lectove figurice, medenjaki, razni slaščičarski izdelki, pa tudi sveče. Za svoje izdelke je prejel certifikat Obrtne zbornice Slovenije. Lucijan Grudina (enota Pletarstvo): Lucijan Grudina se je s pletarstvom začel aktivneje ukvarjati v letu 2005, ko se je upokojil. Izdeluje pletene košare vseh vrst, opleta steklenice in flaškone (od 5 do 50 litrov) ter izdeluje picone (lese) različnih velikosti, ki se uporabljajo za sušenje sadja. Za svoje izdelke uporablja beko, vrbo, lesko, kanelo (navadno) in kostanj. Svoje znanje prenaša na zainteresirane skupine v okviru delavnic in na tečajih, za pletarje pa usposablja t