Airbeletrina, 28. maj 2012 ― Kdor bo vzel ta izbor v roke zgolj zato, ker bi si želel malo oddahniti od sodobne slovenske poezije »večnosti v mehurčku« in prebrati kaj povsem drugačnega, svežega, takorekoč antipodskega, bo razočaran. Dobil bo namreč večnost. V mehurčku. Pri tem svoje odigra globalizacija, četudi je najbrž res, da je ta vsaj v začetku potekala v obratni smeri, kot smo je danes vajeni, z Vzhoda sem, mi pa jim zdaj njihovo lastno, na površini minimalistično poetiko, ki sugerira težke premike duševnih tektonskih plošč, serviramo kot nekaj univerzalnega (našega). Mogoče pa je seveda tudi, da se odgovor skriva v izboru – od daleč je to težko reči.