Ana Monro, 6. junij 2012 ― 1998 Po začetkih organiziranja tujih cestnih gledališč sredi osemdesetih let in po selekciji cestno-gledališkega programa v okviru Festivala Lent v Mariboru od sredine devetdesetih let naprej smo končno organizirali prvi samostojni mednarodni festival cestnega gledališča v Ljubljani, glavno finančno podporo pa je zagotovila Mestna občina Ljubljana. Organizirali smo ga z željo po spodbujanju in razvijanju cestno-gledališke dejavnosti v Ljubljani in Sloveniji. V treh dneh živahnih gledaliških dogajanj na ljubljanskih ulicah in trgih si je predstave bolj in manj znanih tujih in domačih skupin ogledalo nad 11.000 gledalcev, v naslednjem letu pa je ta številka presegla 15.000.  v Mladini 6. 7. 1998 takrat pod naslovom "Ana dobrotnica" zapišejo: "Končno je prestolnica prišla do festivala pouličnih gledališč, festivala, ki na tranzicijski dieti iz pehanja in televizije hirajoče meščane pita z umetnostjo, ne da bi opazili ali imeli kaj proti." 1999 Ana Desetnica že drugo leto ni več le festival dveh mest, Ljubljane in Maribora. Predstave Ane Desetnice namreč gostujejo tudi na Soboških dnevih v Murski Soboti. Se pa to leto v okviru festivala zgodi pomemben preboj. Oblikuje se LENTeater, zasedba v kateri se združi šest različnih slovenskih ulično-gledaliških skupin: Dejmo stisn't teater, Gledališče Ane Monro, KD Priden možic, Matjaž Javšnik in drugovi, Teater Gromki in Teater Torpedo - s ciljem, da pripravi skupno festivalsko stvaritev pod okriljem in v produkciji Festivala Lent. To je prva tovrstna vseslovenska združba in produkcija. 2000 Po Mariboru, Ljubljani in Murski Soboti to leto Ano Desetnico sprejme tudi Nova Gorica. Nastopajoči so vse bolj raznoliki, prihajajo pa kar iz desetih držav. Gledališče Ane Monro to leto na ogled postavi zelo odmevni predstavi: Poroka in Zločin za kazen. Gregor Butala pa v Dnevniku 3. 7. 2000 po naslovom "Ko mesto postane oder" zapiše:  "Obilica poulične gledališke zabave se je tako izkazala kot nad