Airbeletrina, 18. februar 2013 ― Zazvonil je telefon. Sedel sem na kavču v dnevni sobi stanovanja Gorana Bertoka. On je bil drugi dobrotnik. Po tistem, ko sem štirinajst dni preživel v hiši z veličastnim razgledom na svoj najljubši del Ljubljane – na Prule, Trnovo, Mirje, center in Rožno dolino –, sem se, vsaj tako sem mislil takrat, začasno preselil v bolj oddaljen del mesta. Na Kodeljevo. Začasno na Kodeljevo. Tam je na desnem bregu Ljubljanice stal proletarski blok. In v proletarskem bloku je stanoval Goran Bertok.