Radio Študent, 27. april 2014 ― Slovenski umetniški vstop v kozmos, na področje osvobajanja od gravitacije, se je zgodil že leta 1927 s Tržaškim konstruktivističnim ambientom, ko so umetniki z Avgustom Černigojem na čelu znotraj umetniškega kabineta razstavili konstrukcije, lebdeče na prozornih nitkah, in tako omogočili predmetu prosto gibanje. Omenjena sinteza gibanja v prostoru je postala največje in najbolj enovito dejanje slovenske avantgarde. Premagovanje gravitacije je skozi pesniške verze izrazil tudi Srečko Kosovel, ki je v pesmi Kalejdoskop zapisal »Črke rastó v prostor. / Glasovi so kakor stavbe. / Prepih vetrov. / Kozmos. Kozmos. Kozmos.« Da je preseganje težnosti ena izmed tem, ki so že dolgo prisotne v slovenski umetnosti, je ugotavljal že Igor Zabel v svojem eseju Towards Zero Gravity: pomen težnosti in dematerializacije v slovenski moderni in sodobni umetnosti. Skozi razvoj slovenske umetnosti je vidna dvojnost med koncepti materije, težnosti in telesa, ki pomenijo omejitev, ter breztežnostjo in duševn

Radio Študent, 27. april 2014 ― Pred sabo imamo namreč nekaj generacij ljudi, ki v svoje raziskovalno delo vložili komaj zamisljive količine časa in truda, vendar se s tem niso zares pozicionirali. Niso postali del sveta, kamor so si prizadevali prodreti, niso bili nagrajeni s pripoznanjem, ostali so nekakšni večni obiskovalci, ki nikdar ne morejo bit povsem prepričani, kdaj jih bo nekdo z odločno kretnjo postavil pred vrata. Ker jih Univerza ne more in noče za res vključiti v svoje mehanizme, njihov prispevek dostikrat daje vtis nečesa, kar ljudje pač počnem zato, da bi čas, ki smo ga od rojstva do smrti prisiljeni preživeti na svetu, hitreje minil. Njihovo delo torej ni zares percipirano kot delo, čeprav terja napor in osebnostno investicijo, ki pritičeta delu. Preostanku komentarja lahko prisluhnite jutri ob 15h!

Radio Študent, 27. april 2014 ― Seminar ONKRAJ NOVOMEDIJSKE UMETNOSTI (Kino Šiška, 22., 23.4.) 1. Domenico Quaranta: Onkraj novomedijske umetnosti (Domen Ograjenšek) Nenavaden je čas, ko postanejo implikacije medija razvidne; ko se človek ustavi v svojem delovanju in naposled ove, da stoji v novem svetu. Nenavaden pravimo zato, ker ni očividnega razloga, ki bi botroval njegovemu nastopu. Zato je težko reči, kdaj se je človeštvo docela ovedelo revolucionarnega dometa Gutenbergovega izuma tiska. Kdaj, če kdaj, je ugotovilo, da po njem ni drugačen le svet, temveč tudi človek sam. Muhavost refleksije je tako razlog, ki ohranja vprašanje medija relevantno. Zato nas preseneča, da kljub vsesplošni prisotnosti novih medijev ti na polju umetnosti zasedajo le mesto obrobne niše. Kaj je novomedijska umetnost in kako razumeti njeno marginalno mesto? To sta namreč poglavitni vprašanji seminarja z naslovom Onkraj novomedijske umetnosti, ki je potekal 22. in 23. aprila. Seminar je organiziral zavod Aksioma v koprodukciji s Kinom Ši