Radio Študent, 25. januar 2015 ― Deseta Dogajanje v Makedoniji so ta teden zaznamovale demonstracije novinarjev, ki so pred vladno zgradbo in še prej pred višjim sodiščem opozarjali na omejevanje medijske svobode in cenzuro. Makedonske novinarje in podpornike je na ulice ponovno pognal primer kolege Tomislava Kežarovskega, ki je bil pred dobrim tednom tudi pravnomočno obsojen zaradi odkritja identitete zaščitene priče. S tem ko so Tomislava Kežarovskega le nekaj dni po pravnomočni sodbi na pritožbenem sodišču in začetku prestajanja zaporne kazni* izpustile na enomesečni zaporniški bolniški dopust, so makedonske sodne oblasti pokazale višek cinizma v večletnem pregonu novinarja. Čeprav mu je sodišče na drugi stopnji resda znižalo kazen s 4 in pol na dve leti zapora, pa so makedonske oblasti še pred časom zanikale, da gre za kakršnokoli omejevanje novinarske svobode ali celo pregon in da bo Kežarovski kmalu ogledal popolno svobodo. To bo najbrž res, saj novinar ždi že 20 mesecev v, pretežno hišnem, priporu. Da se mu kazen utegne kmalu izteči, ne ublaži pretrpljenega, ampak samo še enkrat več kaže na posmehljiv odnos uradnega Skopja, ki se zaradi primera sooča tudi s kritikami mednarodne javnosti. Pregon Kežarovskega, ki se je po začasnem izpustu iz zapora v prvih vrstah pridružil novinarskim demonstracijam, se je začel z njegovo aretacijo v sklopu policijske akcije “Likvidacija” maja 2013. Očitali so mu, da je leta 2008 v članku za tednik Reporter 92, v katerem je poročal o umoru nekega moškega v vasi Oreše leta 2005, razkril identiteto zaščitene priče. Ta je na policiji pričala pod prisilo, o čemer je v spornem članku pisal tudi Kežarovski. Razkritja o prisilnem pričanju so pripeljale do preobratov v sojenju za umor, novinarja pa so strpali v pripor. Obsojeni Kežarovski je ves čas sojenja zatrjeval, da pri razkritju policijske priče ni šlo za zlorabo njenega imena, pač pa je s člankom želel opozoriti na sporno delovanje makedonske policije. Prav s tem je verjetno tudi stopil na žul

Radio Študent, 25. januar 2015 ― PIRATSKI FILM IN NJEGOVE ŠIRŠE KONOTACIJE V Projektnem prostoru Aksioma je na ogled razstava Piratski film oziroma Pirate Cinema avtorja Nicolasa Maigreta. Pred umetnikovo predstavitvijo projekta se je ob otvoritvi razstave odvilo tudi kratko predavanje Geoffa Coxa. V prispevku se posvečamo tako razstavi kot tudi spremljevalnem predavanju. Najprej bomo povzeli nekaj pojasnil iz napovedi dogodka: »V zadnjih nekaj letih sta piratstvo in dajanje datotek z avdiovizualno vsebino v souporabo po načelu vsak z vsakim postala množična dejavnost, v kateri sodeluje na milijone uporabnikov interneta, in ena od glavnih oblik dostopa do filmskega doživetja doma. To dejstvo nam ne zastavlja le očitnih vprašanj, povezanih z avtorskimi pravicami in pravnimi zadevami [...], [temveč] pomeni tudi izziv za materialnost filma in za zamišljanje filma kot linearne pripovedi. Protokol peer-to-peer temelji na fragmentaciji datotek v majhne vzorce, ki olajša izmenjavo med različnimi prejemniki: ko se prenesejo oziroma naložijo vsi 'delčki', je datoteko mogoče rekonstruirati vzorec za vzorcem, dokler ni popolna, iz neurejenih drobcev, ki smo jih dobili od različnih uporabnikov. Ta skrita arhitektura razkriva izjemne pripovedne posledice, kajti  procese remiksanja, katerih uporaba v umetnosti se je močno razširila od avantgard naprej, avtomatizira in naredi naključne. Piratski film vzame to za izhodišče, da bi razkril skrito delovanje in geografijo souporabe P2P. Projekt je predstavljen kot nadzorna soba, v kateri je prikazano odvijanje P2P prenosov v resničnem času na omrežjih, ki uporabljajo protokol BitTorrent. Instalacija proizvede naključen razrez datotek, katerih izmenjava poteka v tistem trenutku. [...] Instalacija [...] se opira na avtomatiziran sistem, ki nenehno nalaga najbolj gledane datoteke torrent. Prestrežene podatke takoj projicira na zaslon, nato pa jih zavrže.« Ta nekoliko daljši izbor iz napovedi razstave nam približa, za kaj pri projektu gre, vsaj v form