Adamova zapuščina: s kakšno neskončnostjo meriti pisanje?

Konteksti (Tomaž Bešter), 11. marec 2015 ― Vsaka knjiga, ki je napisana v maniri literature, bi morala v sebi nositi tudi osnutke odgovora na vprašanje, čemu pisati. Zdi se, da je vsebina sama, kolikor je lažniva v primerjavi z izkustvom bralčevega življenja in pogojena z kukalom, skozi katerega je opazovana le s strani avtorja, tista, ki nosi izvirni greh te lažnivosti. Zato sama kriči po legitimizaciji. Po tem, da je njen obstoj utemeljen. Da ima, kot bi rekel Svetlanin škrat Avgust, ko je pesnil litanije proti Kuzmi, da obstaja. Ima da obstaja. A škrat Avgust se je postavil v vlogo stvarnika, ločenega od narave, ki ji poveljuje. Roman in njegova vsebina pa ima le avtorja in bralca. Nekoga, ki piše izmišljije in nekoga, ki jih bere. In ker se že v osnovi zdi, da obstaja neka notranja nuja, da obstajajo vsi trije, je v nekem paradoksu skoraj nujno neko pretvarjanje avtorja, da bralec od njega terja utemeljitev pisanja. Ali je to zaradi pisateljeve potrebe po prevpraševanju svojega početja? Mogoče zaradi preproste umestitve sebe v svoje delo? Ali celo, da ozaljša svoje delo v zgodovinskem kontekstu poslanstva literature in fikcije kot take? Odgovora ne poznam. A ne glede na to - če parafriziram Leibnizovo temeljno vprašanje metafizike - odgovarjanje na Zakaj sploh je pisanje in ne raje nič?, bom to vprašanje vedno dojemal kot nujno. V fikciji v obče.Roman Adamova zapuščina spada med tiste odličnosti, ki odgovarjajo na to vprašanje. vir slike: emka.si Adamova zapuščina je izjemno bogato delo, ki svojo vsebino razprostre na mnoge konce. V njem najdemo kritiko sodobne družine in družbe, umeščenost v sistem in zgodovinskost nekega naroda, veliko hrepenenja, človeškosti, neskončne moči ljubezni, boja za preživetje in prepleta dogajalnega časa, ki prične globoko v drugi polovici 20. stoletja in ga popiše do začetkov 21., svoj glavni del potegne nazaj v začetke vzpona nacistične Nemčije in se konča nekje sredi druge svetovne vojne, na koncu romana pa se vrne v sedanjost. Torej je s tega vidika dogajanje res razg
Pisatelj

Pisatelj

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Tretja knjiga dijaka 3. letnika z naslovom Tretji izvod. Pojasnilo te Trojke (ki se še ni preimenovala v Inštitucije) pa najdete v prispevku oziroma med platnicama. Za morebitne oboževalke ali oboževalce: https://www.facebook.com/pages/Tretji-izvod/371178236376861?fref=ts

Zola Jesus se vrača v Ljubljano

RockOnNet, 11. marec 2015 ― Tri leta po premiernem obisku šišenske Katedrale se ena izmed najvznemirljivejših vokalistk, ZOLA JESUS s petim studijskim albumom Taiga vrača v Kino Šiška! Večer bo odprla letošnja nagrajenka festivala Gibanica - plesalka, performerka, vokalistka Irena Tomažin!

Patti Smith avgusta v ljubljanskih Križankah

Misli, 11. marec 2015 ― Ljubljana, 11. marca (STA) – Ameriška kantavtorica Patti Smith bo v sklopu poletne turneje po evropskih mestih 2. avgusta nastopila tudi v ljubljanskih Križankah, je razvidno iz seznama datumov na umetničini spletni strani. Turneja je poimenovana po njenem zadnjem albumu Banga, ki ga je izdala leta 2012. Album Banga vsebuje poetična besedila skladb, ki so […]
Sarah McQuaid & Danielia Cotton

Sarah McQuaid & Danielia Cotton

Radio Študent, 11. marec 2015 ― 1. CD, 1 (ona) LOW WINTER SUN sarah mcquaid 2.52 CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19 Low Winter Sun, Nizko zimsko sonce, ustrezna pesem za konec današnjega dne v oddaji Izven zakona. Ta pesem nas je uvajala v novi, nedavno objavljeni album Walking Into White ameriške ustvarjalke španskih in ameriških korenin, Sarah McQuaid, ki ima za povrh ameriško in irsko državljanstvo. Naslednja pesem ima naslov Where The Wind Decides To Blow. 2. CD, 2 (ona) WHERE THE WIND DECIDES TO BLOW sarah mcquaid 2.09 Sarah McQuaid smo v oddaji Izven zakona pred dvema letoma že poslušali. Takrat je objavila album The Plum And The Tree, mi pa smo povzeli še njeno do takratno delo od prvenca z naslovom When Two Lovers Meet iz 1997. leta, ki ga je leta 2007 ponatisnila, in leta 2008 objavljenega drugega albuma I Won't Go Home Before Morning. Pravkar slišana pesem Where The Wind Decides To Blow in tudi naslednja, The Tide, sta oprti na otroške knjige Arthurja Ransomea iz niza Swallows And Amazons. The Tide. 3. CD, 3 (ona) THE TIDE sarah mcquaid 2.53 Z albuma Walking Into White Sarah McQuaid poslušajmo še naslovno pesem, ki jo je prav tako navdihnila zbirka zgodb Swallows And Amazons Arthurja Ransomea, nato pa se selimo k še eni zanimivi ameriški ustvarjalki, Danielii Cotton, slišali bomo njeno pesem Lighthouse Keeper. 4. CD, 4 (ona) WALKING INTO WHITE sarah mcquaid 3.09 5. CD, 5 (salem) LIGHTHOUSE KEEPER danielia cotton 3.24 Po Walking Into White, naslovni pesmi novega albuma Sarah McQuaid smo torej slišali še pesem Lighthouse Keeper Kevina Salema v izvedbi ameriške ustvarjalke Danielie Cotton z njenega mini albuma z naslovom Woodstock iz minulega leta. Danielia Cotton je iz Hopewella v New Jerseyu. Je hčerka jazzovske pevke Venonnah Brooks. Tudi obe teti sta peli, kajpak tudi v lokalni cerkvi. Mlada Danielia se je preselila na Manhattan, tam nastopala po lokalnih klubih in leta 2004 objavila prvi mini album, enostavno imenovan Danielia Cotton, ki mu j

Vrnimo si voljo do kmetovanja ter pridelovanje in uporabnost industrijske konoplje

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. marec 2015 ― V Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu smo prisluhnili nadvse zanimivim in poučnim besedam Maje Klemen Cokan, kmetijske svetovalke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Oddelka za kmetijsko svetovanje, Izpostava Žalec, ki s svojimi bogatimi izkušnjami in velikim entuziazmom spodbuja naravi prijazno kmetovanje, vzpostavlja dobre medgeneracijske odnose in skrbi za prenašanje znanja in domačih semen iz roda v rod. Posebej ponosna je na certifikat kmetijske svetovalke za eko pridelavo DEMETER. DEMETER je blagovna znamka za proizvode, pridelane po biološko-dinamični metodi. Blagovno znamko DEMETER smejo uporabljati le pogodbeni partnerji, ki so podvrženi strogi kontroli. Tokrat ...

Meditacija: pot do vitalnosti in ravnovesja

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 11. marec 2015 ― V sredo, 11. marca 2015, je v Občinski knjižnici Prebold potekalo predavanje o meditaciji, ki ga je izvedel Zoran Mihajlović. Predavatelj je avtor razvojnega sistema Horizonti, tj. šole razvojnih naukov in praks. Med drugim je tudi soavtor programa Pot duhovne samouresničitve, dolgoletni učitelj na Duhovni univerzi ter avtor mnogih člankov in izobraževalnih televizijskih oddaj s področja osebnega in duhovnega razvoja. Je soavtor meditativnih zgoščenk Globinska sprostitev in Globinska meditacija ter mnogih drugih meditacij. Trenutno deluje kot glavni in odgovorni urednik Studia 12 TV. Meditacija je bila od nekdaj način vzpostavljanja notranjega ravnovesja, ...
Švastarnica

Švastarnica

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Novice   Ko smo oktobra poročali o načrtih botrice punka v zvezi z njeno prihajajočo svetovno turnejo, na kateri bo ob štirideseti obletnici debija Horses album odpela v njegovi legendarni celoti, smo slovenceljsko vnaprej zavrnili možnost njenega nastopa na domači grudi. A kako smo se motili! Patti Smith se bo v sklopu svoje prihajajoče svetovne turneje 2. avgusta namreč ustavila tudi v Križankah. Zvoke ene ključnih izdaj predpunkovske ere, ki je temeljito zaznamovala razvoj newyorške scene, bo tako moč slišati tudi na ulicah naše ljube prestolnice.    Hiperproduktivni domači multiinstrumentalist in radijski kolega Jaka Berger kot obljubljeno predstavlja še dve novi plošči, ki obsegata remikse terenskih posnetkov z afriške celine. Gre za prvi izdaji serije Koščki stare celine/Slices of the old continent, na katerih Berger tokrat predstavlja Etiopijo in Liberijo. Koncept remiksa temelji na grobem posegu v zvočni material, ki skuša zrcaliti neokolonialistični odnos sveta do izkoriščane, razkosane, razseljene in manipulirane afriške celine. V remiksu se ti odnosi odražajo v grobih rezih, distorziji, kompresiji, prekinjanju, zankah, obračanju besed in drugih metodah manipulacije. Plošči sta že na voljo za »dolpoteg«, do fizične izdaje v obliki CD-ja pa se bo moč dokopati že prihodnji teden, ko se bo v Ljubljani odvijala šesta edicija Treska, festivala glasbe in založništva Radia Študent.  Na že sicer bogati bostonski hardcore sceni se je iz skoraj štiriletnega spanca prebudil še en superbend. Energična peterica Sweet Jesus, ki jo sestavljajo Patrick Flynn, vokalist legendarnih Have Heart, in člani bendov Verse, Dropdead, Fucking Invincible in Soul Control, bo čez slab teden namreč predstavila svoj prvenec z naslovom You Destroy Yourself, ki bo izšel pod okriljem založbe Atomic Action. Peščico štiklcev je zasedba že ponudila v posluh, po slišanem pa si lahko obetamo dozo klasičnega, čustveno nabitega hardcore punka, podkrepljenega

[ODER: domače] Recenzija predstave: Esteve Soler - Kontra demokraciji

Koridor, 11. marec 2015 ― Režiserka: Nenni Delmestre Premiera: 7. 3. 2015 Gledališče Koper Nadvse pohvalno in nikakor samo po sebi umevno je, da so se v koprskem gledališču odločili za uprizarjanje zadnjega dela tako imenovane »kontratrilogije« Esteva Solerja, s katero je ta sodobni katalonski dramatik zasluženo dosegel mednarodni odziv. Režiserka Nenni Delmestre se s Solerjem sicer ni srečala prvič, saj je lani v Splitu režirala prvi del trilogije »Kontra progresa« oziroma Kontra napredku, za katero avtor tudi sam priznava, da je ena njegovih najljubših postavitev pričujočega dramskega teksta. Vse dele omenjene trilogije, torej tudi Kontra demokraciji, sestavlja sedem na videz nepovezanih skečev, ki izvrstno stojijo tako vsak zase kot znotraj ene celote s povezujočo naslovno tematiko. Režiserka je sedem ločenih prizorov domiselno povezala z likom šaljive, a molčeče čistilke, ki po vsakem prizoru počisti sceno in se pri tem čudi raznim rekvizitom, ki so jih dramski liki pustili za seboj. Na tak način pomenljive rekvizite, kot so kamen, pištola, frača, dvakrat podčrta in hkrati prikaže v nekem povsem drugem kontekstu. Igralci se iz prizora v prizor levijo v različne dramske like, pogosto opredeljene zgolj z eno samo biološko ali socialno funkcijo ali pa še to ne (Žena, Mož, Pajek, X, Y, Z, Fant, Mati, Oče, Natakarica …). Igralsko ekipo sestavljajo Lara Jankovič, Igor Štamulak, Tjaša Hrovat, Rok Matek, Vanja Korenč, posebej moram izpostaviti tudi nadvse prepričljive igralske interpretacije v koprskem gledališču gostujočega Borisa Ostana. Premišljena scenografija in kostumografija Line Vengoechea dopolnjuje futuristično dramsko atmosfero; najbolj v oči bije ogromen mobilni zaslon v ozadju, ki v vsak prizor vnaša dopolnjujoče video gradivo (avtor Mario Leko). Igro je sicer težko časovno opredeliti − na prvi pogled (digitalni zaslon, uničena mesta, plešasti liki) se dogaja v prihodnosti, vendar se nam zdijo dialogi vse preveč poznani, da bi lahko trdili, da gre za neko daljno fantastiko. Prihod

[ODER: domače] Recenzija baleta: Peter Iljič Čajkovski - Labodje jezero

Koridor, 11. marec 2015 ― Koreografiija: Valerij Kovtun po Mariusu Petipaju in Levu Ivanovu Asistentki koreografa: Alenka Ribič in Irena Pasarić Premiera: 6. 3. 2015 Opera in balet SNG Maribor Baletna klasika se po desetih letih vrača na mariborski oder. Brez sodobnih predelav, s klasičnimi kostumi, oziroma nekako tako, kot sta si jo pred mnogimi leti zamislila Marius Petipa in Lev Ivanov. Ob vedno več sodobnih predelavah, pa ne da imam kaj proti njim! – je pač lepo tu in tam na odru gledati klasični balet, v “špicah“, tutujih in s klasičnimi variacijami. Zgodba je ljubezenska, kot je za klasični balet v navadi; princeso Odette zlobni čarovnik Rothbart spremeni v laboda, urok pa je lahko uničen samo s prisego večne ljubezni. Zgodba izvira iz ruskih pripovedk in nemških pravljic ter je delo Petra Iljiča Čajkovskega, ki je balet tudi uglasbil. Menda ga je za zgodbo navdihnil tudi bavarski kralj Ludvik II, po katerem je narejen lik sanjaškega princa Siegfrieda, ki se zaljubi v princeso Odette oziroma kraljico labodov. Balet, pri katerem so sodelovali tudi člani Mladega slovenskega baleta ter Konservatorija za glasbo in balet Maribor, je razdeljen v štiri dejanja. Prvo in tretje se dogajata na dvoru: oder je poln pisanih kostumov dvorjanov, izkaže se izredno poskočen Yuya Omaki kot dvorni norček, v tretjem se predstavijo še karakterni plesi, španski, madžarski, poljski in napolitanski, ki oder še dodatno poživijo. Drugo in četrto pa sta popolno nasprotje: blišč dvora zamenja temačnost jezera, barvitost in živahnost dvorjanov pa nadomestijo beli labodi, ki na odru ustvarjajo simetrične postavitve ter nas zapeljejo s svojim sinhronim gibanjem. Usklajenost ženskega ansambla je tako v tem delu ključna. Vloga princa Siegfrieda je bila že tretjič zapored zaupana večnemu princu Antonu Bogovu, pogled pa nam ukrade Tetiana Svetlična, ki dvojno vlogo Odette in Odile pleše prvič. V drugem dejanju nas prepriča kot nežna in otožna Odette, ki s prepričljivo obrazno mimiko ter doživeto igro še bolj poudari svo
Dr. Mramor in vzporedne realnosti slovenske demokracije

Dr. Mramor in vzporedne realnosti slovenske demokracije

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Po odstopu šolske ministrice Stanke Setnikar Cankar, ki je ob dobri redni profesorski plači na Fakulteti za upravo v svojem prostem času za domači proračun po svojih besedah kar na trgu od leta 2003 naprej pridelala za 630.000 evrov dodatnega avtorskega zaslužka, je danes s podatki o prejetih honorarjih javnosti postregel še finančni minister in hkrati profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Dušan Mramor. Glede na podatke, ki jih je predstavil, je njegov dodaten zaslužek preko avtorskih in podjemnih pogodb sicer v primerjavi z že bivšo šolsko ministrico ter tako kot Mramor tudi nekdanjo dekanjo fakultete pravzaprav mizeren. Čeprav tudi sam ni povsem prepričan, ali še vedno premore vso dokumentacijo, se je namreč danes javno predstavljeni končni seštevek dodatnih honorarjev, ki mu jih je izplačala matična delodajalka Ekonomska fakulteta, ustavil na zgolj nekaj malega več kot 82.000 evrov. Dodatno delo profesorjev v slovenskem visokošolskem prostoru je sicer stalnica po-osamosvojitvene zgodovine. Nenazadnje je v Sloveniji tudi univerzitetnim profesorjem ob rednih službah dovoljeno ustanavljati s.p.-je, d.o.o.-je in raznorazne druge zasebne institucije in inštitute, česar se je niti ne v tako daljni preteklosti poslužil in preko tega dodatno zaslužil tudi sam predsednik vlade dr. Miro Cerar. Stalna praksa tako je, da univerzitetni profesorji v prostem času najprej zaslužijo s sodelovanjem v strokovnih telesih, ki spišejo neko zakonsko podlago. Nato pa v naslednjih nekaj letih to zakonsko podlago naprej tržijo, da ali državi ali zasebnim podjetjem pišejo strokovna mnenja in razlage te iste zakonske podlage. Visokošolski biznis bi sicer najverjetneje še naprej potekal povsem nemoteno, saj je to praksa visokošolskih delavcev, ki so blizu ali parlamentarni levici ali parlamentarni desnici, ali pa so na prodaj za oba glavna politična pola domače demokracije. Toda po zadnjih parlamentarnih volitvah sta se nam le pripetili koalicija in Vlada, katere vs
Offsajd varovanja informacij

Offsajd varovanja informacij

Radio Študent, 11. marec 2015 ― V Rogaški Slatini poteka mednarodna konferenca o varnosti in novih mrežnih sistemih RISK 2015. Konferenco organizira domače podjetje Real security, ki se ukvarja z informacijsko varnostjo za zasebne kliente. Računalniška varnost in zasebnost postaja v sodobni informacijski družbi osrednjega pomena in hkrati omogoča številnim podjetjem možnosti, da zasedejo tržno nišo. Sodeč po pestrem in precej polnem programu konference o varnosti in novih mrežnih sistemih je namreč prodaja storitev šifriranja podatkov zelo iskana in tržno zelo donosna praksa.   Žal do zaključka naše redakcije nismo uspeli priklicati nikogar iz omenjenega podjetja, ki organizira konferenco RISK. Program konference sicer obsega predvsem seminarje, na katerih se predstavljajo raznorazna zasebna podjetja z rešitvami za šifriranje dragocenih podatkov predvsem zainteresiranih poslovnih klientov. Prav v poslovnem svetu zaščita pred krajo intelektualne lastnine, poslovnih skrivnosti in podobno večkrat predstavlja ključen kriterij nadaljnjega obstoja oziroma propada podjetja.  

Podpora uredniškemu odboru časopisa Tribuna

Razpotja, 11. marec 2015 ― Izjava za javnost Pred dobrim tednom je odjeknila novica, da je ŠOU v Ljubljani na sporen način imenoval novo odgovorno urednico časopisa Tribuna, ne glede na eksplicitno nasprotovanje celotnega dosedanjega operativnega kolektiva tega časopisa. Četudi spregledamo mnogo nepravilnosti v samem postopku, ne moremo ignorirati dejstva, da se je ŠOU v Ljubljani s starimi in preverjenimi metodami vmešal v zadeve, ki jih niti ne pozna niti ga preveč ne zadevajo – torej v uredniško politiko Tribune, časopisa, ki je v času svojega ponovnega zaživetja vodil in s tem pokrival specifično nišo, ki je tako posebna kot nujna v slovenski politični krajini.
Nano Off

Nano Off

Radio Študent, 11. marec 2015 ― V jutranjih urah so paravojaške enote pakistanskega notranjega ministrstva imenovane Čuvaji zasedle štab stranke Združenega narodnega gibanja v mestu Karači, pri tem pa zasegle več kosov domnevno nezakonitega orožja, nekaj članov stranke in iskanih obsojencev odvedle v pripor, v zmedi napada pa je pod streli umrl eden od zaposlenih v stranki. Dotična stranka je četrta največja v državi in predstavlja glavno opozicijo v regiji Sindh, njeno volilno telo večinoma sestavljajo pripadniki etnične skupine Muhadžirov, muslimanskih priseljencev, prebeglih s severnega ozemlja Indije, kar ji zagotavlja, da ohranja večinsko podporo v največjem pakistanskem mestu Karači. Stranko sicer spremlja zgodovina političnega nasilja ter koruptivnih afer, zadnja izmed njih je bilo poročilo paravojaških Čuvajev, ki stranko dolži izkoriščanja lokalnih podjetnikov in požiga tovarne leta 2012 v regiji Baldia. Navkljub znani krvavi preteklosti stranke pa ima zasedba določene notranjepolitične razsežnosti. Morda ni naključje, da so paravojaške enote operacijo izvedle le dan po tem, ko strankini predstavniki niso izglasovali kandidata za predsednika senata po predlogu vodilne stranke Pakistanska muslimanska zveza - Nawaz. Slednja je že zanikala vsakršno vpletenost v akciji paravojaških enot. Iz Pakistana se selimo v Kolumbijo. Tamkajšnji predsednik Juan Manuel Santos je sporočil, da bo kolumbijska vojska za en mesec prenehala z bombardiranjem položajev levičarske uporniške skupine FARC. Ta odločitev je plod mirovnih pogajanj med kolumbijsko vlado in predstavniki uporniškega gibanja, ki od leta 2012 potekajo v Havani, in je tako največji korak v smeri trajnega miru med sprtima stranema v konfliktu, trajajočem že več kot pol stoletja. FARC je sicer največja uporniška skupina v Kolumbiji, ustanovljena leta 1964 z namenom vzpostavitve komunističnega režima, kasneje pa so se zaradi potrebe po denarnih sredstvih zapletli v preprodajo kokaina. Državljanska vojna, ki s krajšimi presledki tr
Podjetniška logika akademskih mandarinov

Podjetniška logika akademskih mandarinov

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Foto: Anže Petkovšek   Prejšnji teden je Komisija za preprečevanje korupcije predstavila nadgradnjo  spletne aplikacije Supervizor, ki razkriva prejemnike avtorskih honorarjev, izplačanih iz javnega denarja. Na seznamu top deset prejemnikov honorarjev v zadnjih dvanajstih letih prevladujejo univerzitetni profesorji. Zdaj že odstopla ministrica Stanka Setnikar Cankar je kot redna profesorica in dekanja Fakultete za upravo od leta 2003 poleg plače prejela še dodatnih 636.000 evrov avtorskih honorarjev. Tik za petami ji sledita redna profesorja Fakultete za upravo Mirko Vintar in Srečko Devjak s prejetimi več kot 500.000 evri in redni profesor Ekonomske fakultete Maks Tajnikar z nekaj več kot 400.000 evri. Omenjenim zneskom pa se približujejo tudi honorarji dekana Fakultete za upravo Janeza Stareta, dekanje Ekonomske fakultete Metke Tekavčič in rednega profesorja Ekonomske fakultete Marka Jakliča. Stanka Setnikar Cankar je kot redna profesorica in dekanja od leta 2003 poleg redne plače preko Fakultete za upravo prejela več kot 541.000 evrov avtorskih honorarjev. Odstoplo ministrico smo tako povprašali, kje so izvori teh sredstev, s katerimi fakultete razpolagajo pri izplačilih avtorskih honorarjev. Ministrico v odstopu smo vprašali tudi, kako komentira pretakanje javnih sredstev na račune zasebnih institucij in centrov odličnosti. Ob pogledu na ogromne zaslužke določenih univerzitetnih učiteljev bi lahko pomislili, da je denarja v visokem šolstvu dovolj, a domneva se kaj hitro izkaže za napačno. Vse slovenske univerze so že nekaj časa v rdečih številkah, nekatere članice so na robu preživetja. Ministrica v odstopu je celo napovedovala reze v sredstva za dodatno učno pomoč v osnovnih šolah in javno pozivala učitelje, naj nadure opravljajo zastonj. Obenem profesorji na seznamu KPK-ja brez slabe vesti zagovarjajo pridobivanje sredstev na trgu, ki pa se empirično izkaže za bogatenje privilegiranih vodstvenih kadrov, ki obvladujejo slovenski visokošolski

Gregor Kresal na Indiegogo zbira sredstva za kratek gorniški film

Misli, 11. marec 2015 ― Ljubljana, 11. marca (STA) – Alpinist in filmar Gregor Kresal, ki je pred nekaj leti navdušil s filmom Sfinga, na platformi Indiegogo zbira donacije za 40-minutni film Osem krogov in pol. Film bo po napovedih “prava psiho-drama, ki prikazuje alpinistovo refleksijo Dantejevega Pekla”. Kresal je že napisal scenarij, na platformi pa se nadeja sredstev za […]
Motnje v o-mrežju

Motnje v o-mrežju

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Na potekajočem Festivalu dokumentarnega filma si lahko ogledate dokumentarec z naslovom Citizenfour. Film govori o razkritjih Edwarda Snowdna, ki se v dobro znani zgodbi paranoično bori z nasprotniki. Po svetu se je fenomen Wikileaks razvil v razprave o geopolitičnem nadzoru. Že nekaj let smo tako tudi sami akterji v krogu dajanja in prejemanja informacij, s katerim se je razvila tudi umetnost povzročanja motenj. Pod tem naslovom se bo danes zvečer odprla razstava v Galeriji ŠKUC, hkrati pa se bo v Kinu Šiška začel tudi seminar Networked Disruption/Omrežne motnje. Gre za mednarodno sodelovanje zavoda Aksioma z društvom Drugo more z Reke, v sodelovanju s partnerji, ki jih pripravlja kustosinja Tatiana Bazzichelli. S kustosinjo smo se pogovarjali o tem, na kakšen način se lahko skozi motnje kaže politična akcija:V: This Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Pri postavljanju razstave je sodelovala velika mreža ljudi. Tatiana Bazzichelli vabi, da pri razstavi aktivno sodelujejo tudi obiskovalci in poskusijo dobiti prvoosebno izkušnjo. V sklopu Omrežnih motenj pa bo, kot že omenjeno, danes in jutri potekal tudi seminar. Ponovno Tatiana: Izjava se nahaja v posnetku oddaje.     *** Znani pa so že tudi nominiranci za nagrado Slavka Gruma. Letos se je na natečaj v sklopu 45. tedna slovenske drame prijavilo 35 besedil, od katerih so izbrali pet najboljših. Sem sodijo Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije Simone Semenič, Pesmi živih mrtvecev Matjaža Zupančiča, Tarzan Roka Vilčnika, Delamo na sebi Vedrane Grisogono in Tri ženske Vinka Möderndorferja. Strokovna žirija pa je izpostavila še besedili Varni Mihe Mazzinija in Hlod na avtocesti Ize Strehar. Nagrada bo podeljena na zaključni slovesnosti Tedna slovenske drame 7. aprila.   *** Na podelitev nagrad pa vas danes popoldan in zvečer pod okriljem Radia Študent vabimo tudi v Pritličje. Ob peti popoldanski se bo zgodilo premierno poslušanje kompilacije Ctrl N: poglavje slovenske elektronike, ob
Osušeni levant

Osušeni levant

Radio Študent, 11. marec 2015 ― V luči svežih klimatskih raziskav, ki opozarjajo na sušno stanje celotnega Bližnjega vzhoda, kar ne pripomore k stabilnosti regije, je presenetila novica o malone zgodovinskem sporazumu deljenja vodnih virov med Izraelom in Jordanijo. Srčika podpisanega sporazuma je razsoljevalni obrat v primorskem mestu Akaba, ležečem na južni meji omenjenih držav, ki bo olajšal stanje v Jordaniji. Ne gre le za spopad s podnebnimi težavami, temveč tudi za sočasne nestabilnosti regije. Če suša razseli ljudi znotraj držav, ko zapuščajo podeželje, dodatno zaostritev povzročijo begunci iz sosednjih držav. Stanje nam natančneje oriše Munqeth Mehyar, direktor regionalne nevladne organizacije EcoPeace Middle East: Izjava. Mehyar je prav tako opisal kapacitete razsoljevalnega obrata, ki bo sposoben proizvajati med 65 in 80 milijonov kubičnih metrov vode, od katere bo Izrael prejel 35 milijonov. V zameno je Tel Aviv Jordaniji dovolil črpanje večjih količin vode iz jezera Tiberias na severu Izraela. Zamenjava koristi Amanu, saj se Jordanija spopada z največjim pomanjkanjem vode ravno v severnih delih države zaradi suše na eni strani in več milijonov beguncev na drugi: Izjava. Del dogovora obljublja več vode tudi okupiranim palestinskim ozemljem, četudi je tu volja Izraela odločujoča. Znani so primeri, ko je Izrael omejeval dostavo vode v Gazo, kar ne izhaja iz nikakršne nuje, temveč politične igre. Nadaljuje Munqeth Mehyar: Izjava. Mehyar še opiše obljubljeni megalomanski kanal, ki bi ostanke razsoljene vode pretakal iz Rdečega v Mrtvo morje. Gladina slednjega se zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih vodotokov vsako leto zniža za meter. Izjava. Regionalno pomanjkanje vode ima več kot en vzrok. Po eni strani se lahko zaradi klimatskih sprememb govori o skoraj desetletnem obdobju suše, po drugi strani pa so obstoječi viri vode zaradi številčnosti prebivalstva izkoriščeni prek trajnostnih meja, milijone beguncev pa še dodatno poslabša težavne situacije. O sirskem p
ISIS 16. DEL

ISIS 16. DEL

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Black Devil se bo tokrat zapletel v osebnoizpovedno psihoanalitsko seanso z mlado zapeljivo ženo ideologa Isisa Slavoja Žižka. Ta bo v njem prepoznala potencjal, ki lahko pripelje stvari do resničnega konca.
Indekš lekcija: The KVB + Jardier

Indekš lekcija: The KVB + Jardier

Kino Šiška, 11. marec 2015 ― Londončana Nicholas Wood in Kat Day alias elektro-shoegazerski duo The KVB prvič prihaja v naše konce v okviru evropske turneje, ki ju pelje tudi na obe različici festivala Primavera (Barcelona in Porto). Turneja se začenja tik po podpisu pogodbe z … Preberi več →
Pazi Drek

Pazi Drek

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Rožna cesta Tako je. Poleg dobro vam znane Rožne doline obstaja v tej ljubljanski kotlini nesrečni še ena ulica, ki si deli rožnato podstat  - nahaja pa se v samem starem centru. Najbolje pojasnimo lokacijo z arhitekturnim presežkom, ki liči na most, ki je v bistvu hiša, pod njo pa poteka mnogo prometna Karlovška cesta. Najvišjo nadmorsko točko ulica doseže na svojem severnejšem delu, kjer se umešča med cerkev svetega Jakoba in cerkev svetega Florijana. O cerkvah tu ne bomo govorili, ker nam gre na kurac – omeniti pa je vendarle treba cerkev svetega jakoba, kjer na vsake kvatre prepustijo orgle in akustiko same zgradbe kakim takim mojstrom, kot je naš Zagoričn'k, ki seveda v totalnosti prelisičijo cerkveno vsebino in se gredo svoje koncepte. Kar je dobrodošlo, saj si marsikateri beležijo obisk pri božji besedi le iz tega naslova.  Rožna ulica sama po sebi liči na prenatrpano gajbo – ob straneh je praviloma, kakopak sploh za praznike, zasipana z avtomobili in človeku res ni gušt hodit tam okoli. Za nekaj ljudske pretočnosti je pred leti skrbel Zeleni zajec, ki pa je zapufan končal svojo zgodbo, brez da bi avtor tega-le prispevka trezen položil svoje šape na omenjen šank.  Ulica si torej lasti popolne karakteristike vseh ulic na tem svetu, ki se znajdejo za kako cerkvijo; v nekakem zanikrnem stanju se torej sprehaja skozi veke, prepuščena vnemar svoji marginalnosti. V osnovi, ali v nekem arhitekturnem idealu, niti ne gre za napačno ulico – pozimi spolzki, poleti mehki kamni, peljejo opazovalca, če je uspešno prečil, pa ne na prehodu za pešce, karlovško cesto, tja dol v prulski Žabjak, kjer ulica stori svoj konec.  O Žabjakovem koncu Rožne ulice pa je potrebno pristaviti še nekaj besed. Tam se namreč nahaja zloglasna – res ni na dobrem glasu – neke vrste arhivska cona, ki ne arhivira kaj dolgočasno antropološkega, nego ŽIVE LJUDI, če za detajl para-friziramo Majakovskega. Govora je seveda o subkulturah kadilske populacije, ki že nekaj generacij arhi

Slovenski center PEN bo odslej vodil Evald Flisar

Misli, 11. marec 2015 ― Ljubljana, 11. marca (STA) – Na torkovem občnem zboru Slovenskega centra PEN so izvolili novega predsednika in člane upravnega odbora. Za novega predsednika so izvolili književnika Evalda Flisarja, ki je po šestih letih nasledil Marjana Strojana. Kot je Flisar dejal za STA, je na svetu toliko krivic, da PEN nikoli ne bo brez dela. Slovenski […]

Razstava portretov glasov Irene Tomažin

SiGledal Novice, 11. marec 2015 ― V prostorih MoTA Point na Gosposvetski cesti so na ogled postavili razstavo Irene Tomažin. Večkrat nagrajena vokalistka in peformerka na njej premierno predstavlja svojo prvo audiovizualno instalacijo Obrazi glasov/šum, ki jo je navdihnilo vprašanje, kako bi bilo narediti portret nekega določenega glasu.

Možnarjevih trideset let

Kamra.si, 11. marec 2015 ― Muzej Laško in Zveza kulturnih društev občine Laško MOŽNAR vabita na odprtje razstave z naslovom Naših trideset let, ki bo v četrtek, 12. marca 2015, ob 17. uri v Muzeju Laško na Aškerčevem trgu 5.
BORBENIH AKADEMSKIH 15

BORBENIH AKADEMSKIH 15

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Začenjamo z razveseljujočo novico iz Kurdistana. Po tem, ko so ženske obrambne sile - YPJ in ljudske obrambne sile - YPG 26. januarja letos osvobodile Kobane oziroma celotno regijo Rojava  s tem, da so uspešno odbile ofenzivo ISIS, so včeraj v Kobaneju odprli prvo osnovno šolo. Šolo v samoorganizaciji vodi 10 učiteljev, pomagajo si z razpoložljivim učnim materialom, pouk pa poteka dopoldne za mlajše in popoldne za starejše učence. Šolo vsak dan približno 200 učenk in učencev odpre s prepevanjem kurdske himne “hej sovražnik”, učni predmeti pa vključujejo spoznavanje narave in družbe, matematiko, telovadbo in glasbo, popoldne pa poteka kurdski, arabski in angleški pouk. Osnovna šola je poimenovana po Shahidu Osamnu, kurdskemu študentu, novinarju in aktivistu, ki je bil leta 2010 ugrabljen in nato umorjen v Erbilu, prestolnici iraškega dela Kurdistana.   Ob tem velja opozoriti, da je šolanje sicer potekalo ves čas boja proti Islamski državi, saj je večina meščanov raje ostala v obleganem mestu, kot da bi prenašala poniževanje in maltretiranje Turkov v Suruču in bližnjih begunskih taboriščih. Več o kurdski borbi lahko izveste na jutrišnji projekciji dokumentarca Erika Valenčiča Fronte Kurdistana v Menzi pri koritu ob 21:00.   Nekoliko vzhodneje, v Mjanmaru, so včeraj potekali spopadi med študenti in policijo. Mjanmarski študenti se še vedno skupaj s profesorji in budističnimi menihi borijo proti septembra sprejetemu zakonu o izobraževanju. Ta namreč določa, da o izobraževalnih programih in njihovi vsebini namesto strokovnih odborov odloča le nekaj vladnih ministrov. Vlada je že takrat obljubila sprejem ustreznih dopolnitvenih amandmajev, a ker te obljube ni izpolnila, so študenti konec januarja začeli s protesti in demonstracijami.   Po 150-ih kilometrih protestnega marša in gladovnih stavkah udeležencev so policisti že pred dnevi obkolili študente in menihe. Ti so vladi postavili ultimat, da naj se policijske blokade umaknejo, sicer jih bodo 10. marca p

Primož Kuret za STA: Zdi se, da se tišine kar bojimo

Misli, 11. marec 2015 ― Ljubljana, 11. marca (STA) – Primož Kuret se po 30 letih poslavlja od Slovenskih glasbenih dnevov, ki skrbijo za večjo prepoznavnost domače resne glasbe. Kot je dejal za STA, si želi, da bi bilo tako še naprej ter da bi bili v prihodnosti še boljši, še bolj zanimivi in še bolj odmevni. Dobra glasba, kot […]

V frankfurtskem Muzeju Städel razstava Monet in rojstvo impresionizma

Misli, 11. marec 2015 ― Frankfurt, 11. marca (STA) – V frankfurtskem Muzeju Städel bodo danes odprli razstavo z naslovom Monet in rojstvo impresionizma, ki bo združila okoli 100 del Moneta in nekaterih drugih umetnikov z začetka impresionizma. Razstava, ki predstavlja enega od vrhuncev v letošnjem programu, s katerim obeležujejo 200-letnico muzeja, bo na ogled do 21. junija. V središču […]

Nominiranci za Grumovo nagrado 2015

SiGledal Novice, 11. marec 2015 ― Na letošnji natečaj za nagrado Slavka Gruma, ki jo je v sklopu 45. tedna slovenske drame razpisalo Prešernovo gledališče Kranj, je prispelo 35 dramskih besedil, med katerimi je strokovna žirija izbrala pet nominirancev. Nagrada bo podeljena na zaključni slovesnosti Tedna slovenske drame 7. aprila.

VULKANEC ODHAJA DOMOV

Špehšpilja, 11. marec 2015 ― Zvezdne steze so eden temeljnih gradnikov televizijskega spektra pop kulture. Drzno namenjeni tja, kamor še ni stopila človeška noga, so vcepili klice svojega opusa tudi med populacijo, ki ne hodi na znanstvenofantastične konvencije, oblečena v svojo najljubšo raso galaktične federacije. Tako vemo, da bo na misiji na tujem planetu vedno potegnil kratko tisti član posadke v rdeči majici, da bo kapitan Kirk s hitrostjo pogona warp zašarmiral sleherno žensko, ki jo sreča, da so Klingonci tisti z reliefom predalpskega pogorja na čelu, Vulkanci pa tisti z ošpičenimi uhlji, ki v pozdrav razmikajo sredinec in kazalec na iztegnjeni dlani. Leto pred petdeseto obletnico franšize nas je zapustil človek, ki je upodabljal najbolj znanega Vulkanca, Spocka, nepogrešljivega člana prvotne posadke in – poleg Carreyjevega Lloyda iz Butca in butca – najvidnejšega zagovornika pričeske, ki jo v strokovnih krogih lasnih laboratorijev imenujejo »frizura na kahlo«. Leonard Nimoy je bil mnogo več kot zgolj hladno logična protiutež vročekrvnemu Kirku. Bil je človek izjemne širine, priznan gledališki igralec, režiser, pesnik in seveda tisti model s hipijevsko popevko o Bilbu Bagginsu, ki je nezavedno pripomogla h genezi Telebajskov. Sam priznam, da zvezdnosteznega kanona ne obvladam na izust. Zato sem za nekaj besed Leonardu Nimoyu v slovo poprosil kuratorja spletne radijske mreže Apparatus Anžeta Tomiča in največjega slovenskega oboževalca dogodivščin ladje Enterprise. (Jure Godler je resda še v srednji šoli v Ameriko pošiljal scenarije za Zvezdne steze, a ga Tomič z več kot dvema metroma nese za kar nekaj decimetrov višine.) Takole je zapisal: »Nadaljevanka Zvezdne steze je naredila marsikaj prav, a njen največji dosežek je bil vzpostavitev trikotnika med osrednjimi liki. Interakcije med prefriganim in pogumnim kapetanom Kirkom, zajedljivim zdravnikom McCoyem in s hladno logiko oboroženim znanstvenikom Spockom so temelj, na katerem stoji vse ostalo. Vsi trije so za trikotnik pomembni, a
1940 Ljubljana – Razglednica Jožetu Kranjcu

1940 Ljubljana – Razglednica Jožetu Kranjcu

Stare slike (Cerknica), 11. marec 2015 ― V parku Zvezda, ki se razprostira ob Kongresnem trgu v Ljubljani, je okoli leto dni (1940-41) stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, delo Lojzeta Dolinarja. Po mnenju številnih uglednih umetnostnih zgodovinarjev je bil ta spomenik najboljša konjeniška plastika na slovenskem. Italijani, »nosilci tisočletne rimske kulture«, so ga v prvih dneh okupacije odstranili/podrli. […]
ART AREA 249

ART AREA 249

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Tokratna oddaja bo sledila umetnosti v svoji najširši definiciji. Posvetili se bomo namreč feminističnemu in queerovskemu festivalu Rdeče zore, ki se je zaključil minuli konec tedna. V nadaljevanju prisluhnite poročilu s festivala, izjavi Vstajniških socialnih delavk, podelitvi nagrad in dobitniku Bodeče Neže, nagrade za najbolj seksistično izjavo leta, ter pogovoru z umetnico Neveno Aleksovski, soavtorico razstave Ljubica Rolanda Barthesa.   RDEČE ZORE 2015: Šestnajsta edicija mednarodnega feminističnega in queerovskega festivala Rdeče zore je letos potekala od četrtka, petega marca, kulminirala pa je v zadnjih urah osmega marca s podelitvijo Bodeče Neže, nagrade za najbolj seksistično izjavo. V štirih dneh se je tako zvrstilo več kot ducat dogodkov, največ na Metelkovi, natančneje v klubu Tiffany, Infoshopu in predvsem v Menzi pri koritu, ki je neke vrste alma mater Rdečih zor, ki se tako ali drugače udejstvujejo tudi v nefestivalskih dneh. Preden se lotimo podrobnejšega opisa dogodkov in refleksije moramo najprej pojasniti, zakaj sploh obravnavamo Rdeče zore v oddaji, prvenstveno namenjeni sodobni umetnosti. Prvi razlog je sila preprost. Rdeče zore so celosten festival navkljub gverilski izvedbi in sredstvom. To seveda pomeni, da se v okviru festivala zgodi žanrsko precej pester nabor dogodkov. Del je seveda namenjen tudi konvencionalni vizualni umetnosti in prav temu delu bomo namenili sklepni del oddaje. A Rdeče zore bi se dalo misliti v terminih umetnosti tudi širše. Vendar ne bomo, kot je institucijam umetnosti v navadi in tudi oddaja Art-Area je taka institucija, apropriirali ali bolje rečeno kolonizirali neke družbenokritične aktivnosti za svoj lastni angažma, ampak bomo storili obratno - dovolili bomo Rdečim zoram, da kolonizirajo Art-Areo. Med drugim je namen Rdečih zor v gradnji svobodnega avtonomnega prostora, samoorganizirane ženske in queerovske platforme, kultiviranje nehierarhičnosti, interaktivnosti in interdisciplinarnosti, t
Bowrain z remiksi, napovedi novih albumov

Bowrain z remiksi, napovedi novih albumov

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Poslušamo   Za eno od nekoliko spregledanih, a odličnih lanskih domačih plošč je odgovoren Tine Grgurevič, plodoviti producent, ki pod imenom Bowrain sicer večinoma deluje v Amsterdamu. Na domačih odrih smo ga sicer pred dobrim tednom dni lahko ujeli na nastopu z Lamb v Kinu Šiška. Album >> Far Out, ki je predstavljal njegov elektronski prvenec, je v digitalni obliki izdal že marca lani, pred dnevi pa je na SoundCloudu objavil še remikse komadov z dotičnega albuma, pri katerih je sodeloval z vrsto glasbenikov. Vsak od njih je svoj pečat vtisnil enemu od sedmih komadov, ki so sedaj v predrugačeni obliki že na voljo za posluh na >>SoundCloudu.   Albumske napovedi   Novo izdajo napovedujejo legendarni ameriški doomerji Goatsnake. Svoj prvi album po petnajstih letih od izdaje zadnjega Flower of Disease so poimenovali Black Age Blues, izšel pa bo 2. junija pri založbi Southern Lord.   Novo skladbo z naslovom Let It Happen so na svoji spletni strani, od koder si jo lahko tudi prenesete, s svetom delili Tame Impala. Gre za prvi komad z albuma, ki bo nasledil Lonerism iz leta 2012, hkrati z njegovo objavo pa je bend najavil tudi severnoameriško turnejo. Pri nas smo jih sicer že poslušali v živo, in sicer avgusta 2013 v Kinu Šiška.   Znanec domačih odrov pa je tudi Oneohtrix Point Never oziroma Daniel Lopatin, ki je napovedal izdajo drugega dela zbirke svojih naročenih del. Na Comissions II bodo tako tri njegove kompozicije, ki so pod njegovimi prsti nastale za različne naročnike, plošča pa bo izšla 18. aprila v okviru dogodka Record Store Day.   Nov album obljublja tudi Holly Herndon. Movement iz leta 2012 bo tako nasledila plošča z naslovom Platform, ki bo izšla kot plod sodelovanja založb 4AD in RVNG Intl., na njej pa naj bi se avtorica lotevala predvsem tem, kot so sistemska neenakost, država nadzora in neofevdalizem. Očitno ambiciozna plošča izide 18. maja, njen izid pa napoveduje tudi videospot z skladbo Interference z nje, ki je že
Omar Trevino in Los Zetas

Omar Trevino in Los Zetas

Radio Študent, 11. marec 2015 ― Osma   Mehiške oblasti, ki še vedno neuspešno bojujejo vojno proti drogam, so se pretekli teden pohvalile z aretacijo vodje najaktivnejšega mehiškega narko kratela, kartela Los Zetas Omarja Trevina Moralasa. Omarja Trevina, znanega tudi pod vzdevkom Z-42, so mehiške zvezne oblasti po dolgotrajnem iskanju brez filmskega streljanja prijele v njegovi vili v Monterreyu na severu Mehike in ga pod obtožbami več različnih kaznivih dejanj strpale v pripor. Vodja kartela los setas se je tako mehiškim kot tudi ameriškim oblastem, ki so ga neučinkovito lovile, uspešno izmikal precej časa, zato so za vsakršno informacijo, ki bi vodila do njegovega prijetja, razpisale večmilijonske nagrade. Omarja Trevina pospešeno lovijo pravzaprav že vse od 15. julija 2013, ko je po aretaciji brata Miguela Angela Trevina prevzel vodenje kartela. Na obeh straneh mehiško-ameriške meje ga uradno obtožujejo trgovine s kokainom, odgovoren pa naj bi bil tudi za več umorov in ugrabitev v mehiškem mestu Nuevo Laredo na meji z ZDA. Kartel Los Zetas, ki ga je Omar Trevino, kot rečeno, prevzel leta 2013, velja za vodilnega v Mehiki, reputacijo na mehiški kriminalni sceni pa je dosegel predvsem z brutalnostjo in neizprosnostjo do narko konkurence. los setas se bolj kot podkupovanja in drugih finih kriminalnih metod namreč še vedno raje poslužuje zastrahovanj, mučenj in tudi množičnih pobojev. Tako so pripadniki kartela pred leti ubili 72 migrantov iz srednjeameriških držav, ki zavrnile vlogo mul pri trgovini s kokainom, na podoben način pa ravnajo tudi z nasprotniki. Ti so se ravno zaradi tega že pred časom proti kartelu los setas začeli celo združevati in nekaj časa  dosegali uspehe, v zadnjem času pa je še vedno najmočnejši mehiški kartel, ki obvladuje predvsem območja mest Coahuila, Nuevo Leon in Tamu-lipas na severovzhodu Mehike, prešel v protiofenzivo. Kartel Los Zetas v nasprotju z ostalimi mehiškimi kriminalnimi organizacijami in karteli večino prihodkov ne ustvari s trgovino z dr
Britoff Rudija Merljaka

Britoff Rudija Merljaka

Radio Študent, 11. marec 2015 ― SEDMA: Ameriški admiral Joseph Mulloy je v govoru pred kongresom razkril, da so kitajske oborožene sile prehitele Združene države Amerike po številu vojnih podmornic, tako po številu dizelskih kot jedrskih podmornic. Mulloy je kongresnikom pojasnil, da mogoče kitajske podmornice niso tako dobre kvalitete kot ameriške, ampak njihovo število raste izjemno hitro. Kitajska se ne samo pospešeno oborožuje, ampak je čuteča tudi do ogroženih živalskih vrst. Ljudska republika je namreč odredila enoletno prepoved uvoza slonovine, da bi pripomogla k zaščiti slonov pred izumrtjem. Kitajska je največja uvoznica slonovine, ker je le ta zelo iskana surovina v kitajski tradicionalni medicini. Na plan prihajajo informacije, da je nekdanji britanski premier in novopečeni svetovalec srbske vlade Tony Blair obiskal Beograd, da bi imel enourno predavanje za ministre srbske vlade. Blair naj bi ministre poučil predvsem o strategiji delovanja in o tem, kako naj komunicirajo z javnostjo, na dušo naj bi jim položil tudi, da se v enem mandatu osredotočijo na tri do štiri glavne teme, ki jih nameravajo urediti. Srbska vlada je sporočila, da je bil tokratni Blairov obisk brezplačen oziroma, kot je dejala podpredsednica vlade Zorana Mihajlović, naj bi Blair prišel na kavo in obisk na kavo se ne plača.   OSMA: Te dni mineva 23 let od izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Kot je znano, so izbrisani posledično izgubili pravice do zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, šolanja, v mnogih primerih tudi službo, kar jim je onemogočilo ali vsaj močno otežilo normalno eksistenco. Izbris je izvedla takratna vlada Lojzeta Peterleta, minister za notranje zadeve pa je bil Igor Bavčar. Točno ozadje in motiv, ki sta privedla tedanjo oblast do odločitve o izbrisu, nista znana, ampak le stežka se znebimo občutka, da so se poskušali znebiti nezaželenih ljudi iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. 23 let pozneje se je spremenilo veliko, a hkrati j
Novi obrazi dokumentarca

Novi obrazi dokumentarca

Pogledi, 11. marec 2015 ― Med 10. in 17. marcem se v Ljubljani godi 17. festival dokumentarnega filma. Čeprav so festivalski nagrajenci in razvpita dokumentarna dela, kakršno je letos oskarjevec Citizenfour Laure Poitras, gotovo vrhunec programa za večino obiskovalcev, pa nam festival s svojo premišljeno in domiselno programsko politiko vsako leto lahko ponudi tudi še nekaj drugega: konkretno in relevantno izhodišče za razmislek o aktualnih razmerah in trendih na področju dokumentarnega filma. 

Razstava v Fotogaleriji Stolp

Večer, 11. marec 2015 ― Danes ob 18.30 bodo v Fotogaleriji Stolp odprli razstavo del mlade slovenske fotografinje Slavice Isovske. Mariborskemu občinstvu se ustvarjalka predstavlja prvič. Do 18. aprila bosta na ogled dve fotografski seriji, Mons Veneris in Načini gledanja same sebe, ki sta samostojni, a povezuje ju podobno vsebinsko iskanje in plastenje podob, prav tako obe izpostavljata motiv ženske. Prva se ukvarja z ...

Zgodba, ki je navdihnila Hollywood

Večer, 11. marec 2015 ― Muzikal o Marii, nuni, ki jo pošljejo za guvernanto kapitana avstrijske mornarice, vdovcu, in o pesmih, ki jih skupaj pojejo, je zapisan v najzgodnejše spomine skoraj vsakogar. Je klasika, in kot pravijo poznavalci, popoln film za vse starosti. Poseben čar zgodbi daje tudi dejstvo, da temelji na resničnih dogodkih. Še danes, po toliko letih, ga štejejo med najuspešnejše filme, čeprav bi se komu ...

Kako se napiše zgodba festivala

Večer, 11. marec 2015 ― Petra Vidali Spomnim se prvega festivala Fabula. Zanimala me je zlasti ena od gostij festivala, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, tista, ki je predlani dobila nagrado Vilenica, pred dvanajstimi leti pa smo imeli samo en revialni prevod njene proze. Čakali smo karavano udeležencev, ki je bila na nekakšni turneji po severnem Balkanu in je bilo očitno vse skupaj precej naporno, boemsko, milo ...

"Ružil" bi še Drago Kobal

Večer, 11. marec 2015 ― Ne le Nejc in Luka. Vsak je na koncu želel sesti za bobne. Še ravnatelj. Zdaj jih končno imajo tudi na Osnovni šola Draga Kobala. Tam se je včeraj v sklopu svojega dobrodelno-glasbenega projekta 20 za 20 ustavil Marko Soršak - Soki, bobnar skupine Elvis Jackson. "Stavek, ki me je v vaši prijavnici 'kupil', da sem se ustavil tukaj, je bil tale: učence usmerjamo tudi v alternativne, zasebne glasbene ...

"Kam se zateči, ko pokliče poezija?"

Večer, 11. marec 2015 ― Na nacionalni stojnici bo predstavljenih več kot 20 vabljenih založb. Predstavitev bo zanje ponovno brezplačna, na stojnici bo predstavljena najnovejša produkcija slovenskih avtorjev po izboru založnikov ter slovenska in prevedena dela izbranih avtorjev. Za predstavitev so založniki lahko dostavili tudi svoje tujejezične kataloge in promocijsko gradivo. Natašo Kramberger in Dušana Šarotarja na ...

24 polfinalistov Pesniškega turnirja 2015

Večer, 11. marec 2015 ― Strokovna žirija za izbor pesmi na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem, ki so jo sestavljali Borut Gombač, Irena Novak Popov in Urška P. Černe, je med 136 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesnikov in pesnic, ki se bodo s svojo pesmijo letos potegovali za naziv vitez/vitezinja na Pesniškem turnirju Založbe Pivec. Izbrani so, po abecednem vrstnem redu: Alja Adam, Dani Bedrač, ...

Kurent Aleša Štegra med domačimi bralci

Večer, 11. marec 2015 ― Mladinska knjiga je pred kratkim v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavila tri nove knjige za mlade bralce, po katerih pa bodo radi segali tudi starejši. Eno od teh, Kurenta Aleša Štegra, so te dni predstavili v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer so se knjižničarki Liljani Klemenčič v pogovoru pridružili ne le avtor Aleš Šteger, pač pa tudi ilustratorka, slikarka Tina Dobrajc, in Irena Matko ...

Knjige na (centi)metre

Večer, 11. marec 2015 ― "Pri nas je stalno 'gužva', ja," naju je s fotoreporterjem že ob vstopu pozdravila Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice. Ponedeljek, točno opoldan. In res, med policami, pred knjižničarji se je nabrala kopica knjižnih moljev. Dobrih tisoč ljudi obišče knjižnične prostore na Rotovškem trgu vsak dan. Kar 135 tisoč letno. "Zaposleni smo zdaj razkropljeni po celem trgu, samo da bi lahko ...
še novic