Adamova zapuščina: s kakšno neskončnostjo meriti pisanje?
Konteksti (Tomaž Bešter),
11. marec 2015
― Vsaka knjiga, ki je napisana v maniri literature, bi morala v sebi nositi tudi osnutke odgovora na vprašanje, čemu pisati. Zdi se, da je vsebina sama, kolikor je lažniva v primerjavi z izkustvom bralčevega življenja in pogojena z kukalom, skozi katerega je opazovana le s strani avtorja, tista, ki nosi izvirni greh te lažnivosti. Zato sama kriči po legitimizaciji. Po tem, da je njen obstoj utemeljen. Da ima, kot bi rekel Svetlanin škrat Avgust, ko je pesnil litanije proti Kuzmi, da obstaja. Ima da obstaja. A škrat Avgust se je postavil v vlogo stvarnika, ločenega od narave, ki ji poveljuje. Roman in njegova vsebina pa ima le avtorja in bralca. Nekoga, ki piše izmišljije in nekoga, ki jih bere. In ker se že v osnovi zdi, da obstaja neka notranja nuja, da obstajajo vsi trije, je v nekem paradoksu skoraj nujno neko pretvarjanje avtorja, da bralec od njega terja utemeljitev pisanja. Ali je to zaradi pisateljeve potrebe po prevpraševanju svojega početja? Mogoče zaradi preproste umestitve sebe v svoje delo? Ali celo, da ozaljša svoje delo v zgodovinskem kontekstu poslanstva literature in fikcije kot take? Odgovora ne poznam. A ne glede na to - če parafriziram Leibnizovo temeljno vprašanje metafizike - odgovarjanje na Zakaj sploh je pisanje in ne raje nič?, bom to vprašanje vedno dojemal kot nujno. V fikciji v obče.Roman Adamova zapuščina spada med tiste odličnosti, ki odgovarjajo na to vprašanje.
vir slike: emka.si
Adamova zapuščina je izjemno bogato delo, ki svojo vsebino razprostre na mnoge konce. V njem najdemo kritiko sodobne družine in družbe, umeščenost v sistem in zgodovinskost nekega naroda, veliko hrepenenja, človeškosti, neskončne moči ljubezni, boja za preživetje in prepleta dogajalnega časa, ki prične globoko v drugi polovici 20. stoletja in ga popiše do začetkov 21., svoj glavni del potegne nazaj v začetke vzpona nacistične Nemčije in se konča nekje sredi druge svetovne vojne, na koncu romana pa se vrne v sedanjost. Torej je s tega vidika dogajanje res razg