Poiesis, 27. junij 2015 ― Dragi Vid,   imaš prav. Tudi med nama je prišlo do pomanjkanja dialoga, kar je zgolj simptomatično za celotno družbo, če izpostavim vodilno klimo tega sveta. Verjetno so male plemenske skupine v odmaknjenih pragozdovih še zmožne miru in harmonije z naravo, a to so otoki, ki vztrajno izginjajo in res se nahajamo (kot kritično ugotavljaš) v krizni situaciji. Na koncu pa zmeraj ostane vprašanje prakse oziroma Dejanja. Glede naju nimam bojazni za ukinitev dialoga – dialog je vendar zavezan logosu – medsebojni izmenjavi »raz-uma«, če izpostavim le en aspekt te grške duhovne širine – in pisma imajo lastnost »poslušalca-bralca« in čas za odgovor je tudi čas za razmislek. V tvoji izvrstni analizi stanja duha in izpostavitvi poguma v »iskrenosti«, kjer se s tvojimi ugotovitvami absolutno strinjam – tako po teoretski kot izkušenjski plati – seveda nazadnje spet ostaja odprto vprašanje: kakšno dejanje se nam ponuja kot odgovor? Praksa se v življenju vzpostavlja na različnih nivojih … v principu pa se ločuje na ozaveščeno in neozaveščeno, če pustim ob strani (bistveno) obseg in etično kvaliteto dejanj. Zase lahko trdim, da v minimumu prakse, ki se tiče na primer najinega dopisovanja, skušam s posluhom in razmislekom delovati v nadaljevanju pisanja, ki že [...]