Jiři Kočica: ODTISI SREČANJ

Jiři Kočica: ODTISI SREČANJ

g - zin, 26. junij 2015 ― Fotografije: Paola Korošec O PROJEKTU: Pri projektu Odtisi srečanj so mimoidoči povabljeni v so-delovanje in izdelavo preprostih kipov- odtisov rok v prijetno toplem čebeljem vosku. Kipi, ki pri tem nastanejo, imajo zelo podobno obliko nekakšne pra-posode, ki pa je seveda vsakič drugačna in enkratna, podobno kot je drugačno in enkratno vsako srečanje s sočlovekom. Gre za sodobno sodelovalno umetniško delo, ki večino sodelujočih preseneti s svojo neposrednostjo in zanimivim zaključkom. G-zin: 21. junija si sodeloval s samostojnim projektom Odtisi srečanj na dogodku Umetnost na ulici, ki ga organizira Sekcija kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru. Kakšne materiale si uporabil? Jiři Kočica: Po facebooku sem povabil z besedami, da gre za povezavo s solsticijem in da bomo naredili odtise srečanj. Javni prostor ima veliko “odtenkov” in nivojev. Moje “dejanje” je bilo vezano na bolšji sejem, saj je bila moja “stojnica” le na drugi strani ulice pod dreveščkom pred galerijo društva. Pri tem seveda materiali imajo svojo vlogo, saj so ljudje, ki niso bili nagovorjeni ali niso vedeli vnaprej za to “akcijo”, čudno gledali na voščene kose, namočene v vodo. Namreč to zgleda čisto drugače od kosov, ki so jih vajeni na bolšjem sejmu… No, drug “material” v takem prostoru so seveda besede in govorica telesa. G-zin: Kaj si delal z njimi? Jiři Kočica: Ljudje so malo sramežljivi in nekako jih zanima, pa si hkrati ne upajo vstopit v nek odnos, v neko čudno reč, ki ni že vnaprej dogovorjena. Sam se imam za zelo komunikativnega človeka in seveda sem povabil z besedami in tako se je začelo ustavljati vedno več ljudi. Namreč, ko se nekdo ustavi, je to že dovolj, da se razbije led in se ustavijo tudi drugi in ko vidijo, da ni nič hudega in nič zahtevnega (torej, da gre bolj kot ne za zabavno reč), potem je seveda veliko lažje. Ljudem sem pokazal, kako naj dajo roke, da bom lahko naredil odtis- kip- praposodo, ki ga ne moreš narediti sam. Za to morata biti dva in dvojina v jeziku
Adrienn Hód in Guy Nader sodelujeta z EnKnapGroup

Adrienn Hód in Guy Nader sodelujeta z EnKnapGroup

Zavod En-Knap, 26. junij 2015 ― V Španskih borcih bomo med 23. in 26. junijem gostili madžarsko koreografinjo Adrienn Hód, med 26. in 28. avgustom pa libanonskega koreografa Guyja Naderja. Oba uveljavljena koreografa mlajše generacije bosta letos vodila plesno delavnico (’masterclass’), maja prihodnje leto pa z mednarodnim plesnim ansamblom EnKnapGroup uprizorila plesni diptih (»double bill«). Madžarska koreografinja Adrienn Hód je trenutno eno najbolj vročih ...
Adrienn Hód ter Guy Nader in Maria Campos sodelujejo z EnKnapGroup

Adrienn Hód ter Guy Nader in Maria Campos sodelujejo z EnKnapGroup

Zavod En-Knap, 26. junij 2015 ― V Španskih borcih bomo med 23. in 26. junijem gostili madžarsko koreografinjo Adrienn Hód, med 26. in 28. avgustom pa libanonskega koreografa Guyja Naderja in koreografinjo Mario Campos. Ueljavljeni koreografi mlajše generacije bodo letos vodili plesno delavnico (’masterclass’), maja prihodnje leto pa z mednarodnim plesnim ansamblom EnKnapGroup uprizorili plesni diptih (»double bill«). Madžarska koreografinja Adrienn Hód je trenutno...

Adrienn Hód ter Guy Nader in Maria Campos sodelujejo z EnKnapGroup

Zavod En-Knap, 26. junij 2015 ― V Španskih borcih bomo med 23. in 26. junijem gostili madžarsko koreografinjo Adrienn Hód, med 26. in 28. avgustom pa libanonskega koreografa Guyja Naderja in koreografinjo Mario Campos. Ueljavljeni koreografi mlajše generacije bodo letos vodili plesno delavnico (’masterclass’), maja prihodnje leto pa z mednarodnim plesnim ansamblom EnKnapGroup uprizorili plesni diptih (»double bill«). Madžarska koreografinja Adrienn Hód je trenutno...

Adrienn Hód in Guy Nader sodelujeta z EnKnapGroup

Španski borci, 26. junij 2015 ― V Španskih borcih bomo med 23. in 26. junijem gostili madžarsko koreografinjo Adrienn Hód, med 26. in 28. avgustom pa libanonskega koreografa Guyja Naderja. Oba uveljavljena koreografa mlajše generacije bosta letos vodila plesno delavnico, maja prihodnje leto pa z mednarodnim plesnim ansamblom EnKnapGroup uprizorila plesni diptih (»double bill«).

Adrienn Hód ter Guy Nader in Maria Campos sodelujejo z EnKnapGroup

Španski borci, 26. junij 2015 ― V Španskih borcih bomo med 23. in 26. junijem gostili madžarsko koreografinjo Adrienn Hód, med 26. in 28. avgustom pa libanonskega koreografa Guyja Naderja in koreografinjo Mario Campos. Uveljavljeni koreografi mlajše generacije bodo letos vodii plesno delavnico, maja prihodnje leto pa z mednarodnim plesnim ansamblom EnKnapGroup uprizorili plesni diptih (»double bill«).

Slovenski death (pa par drugih) metal!

RockOnNet, 26. junij 2015 ― V Gromki so na praznik, ki ga nihče ni proslavljal, godli Morbid Creation (katero zvrst metala igrajo izdaja že ime) iz Adelsberga (Postojna po domače), istrsko/kraški psiho/bluzatorji Meduzalem in Paragoria (death/thrash/groove in kar je še podobnih metal) iz Rečice ob Savinji (očitno je ob Savinji še ena manjša reka ...).
Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol: ker ste si vedno želeli slišati zgodbo o Noetu, kot jo pove lesni črv z njegove barke

Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol: ker ste si vedno želeli slišati zgodbo o Noetu, kot jo pove lesni črv z njegove barke

Konteksti (Tomaž Bešter), 26. junij 2015 ― Julian Barnes je Zgodovino sveta v desetih poglavjih in pol izdal že pred z brado ozaljšanimi šestindvajsetimi leti. A leta tej knjigi očitno dobro denejo in ostrina njegovih sestavkov je najbrž danes še nekoliko bolj opazna. Zgodovina sveta je, takole na prvi pogled, knjiga z jajci. Knjiga, ki si drzne pomisliti drugače; ki je zmožna pogledati alternative tega, kako se je zgodilo. Knjiga, ki sicer vzame v zakup zgodovinsko priznane dogodke, a jih osvetli na povsem drugačen način, z drugačnimi očmi, drugačnimi besedami in tudi drugačnimi slikami. Nekakšna antizgodovina, če s tem mislimo borbo proti ustaljenim, priučenim in sprejetim pogledom na reči, ki so se dogodile. A to je nekoliko preveč. Gre za podvrženost zgodbam moči, ki jih vsebujejo one same, na literarizirani ravni. Kaj želim reči? Ni štos v temu, kaj se je zgodilo, štos je v tem, kako se je zgodilo in kako je o tem mogoče povedati zgodbo. Zgodovine brez zgodb ni, zgodbe pa čisto brez težave režejo svoje povezave z historičnimi prepoznavnostmi. Zato, se zdi, je Barnes želel predvsem postaviti zgodovino v oklepaj, v tisto, kar povemo mimogrede, v vrinjenem stavku. A ne zgodovino kot nabir tega, kaj se je pripetilo, temveč kot nabir zgodb o tem, kako se je to pripetilo. V oklepaj tu pomeni natanko to, da pustiš možnost tudi drugemu pogledu, ki je lahko drugačen. V oklepaj tu pomeni natanko z železnega prestola vreči primat enemu pogledu, dodati, da je vedno nekje pogled lahko drugačen. vir slike: emka.si Najbolj zanimivo pa je predvsem to, da je vrinjeni stavek, oklepaji, mimobežnost, v resnici naslov tistega polpoglavja iz Zgodovine sveta v desetih poglavjih in pol. Ta pol tu je: Parenteza. Zakaj? Ker je to edini non-fiction del knjige. Knjiga, ki sama simbolizira vrinjeni stavek zgodovinskega samozavedanja človeštva, je v tem polpoglavju negirala samo sebe. Kolikor so bistvo ostalih zgodb literarizirani pogledi na zgodovino in potek človekovega razvoja, jim lahko rečemo fikcija. In natanko toliko jim l

Dnevnik Festivala Lent: Končno začetek!

Večer, 26. junij 2015 ― Zadnje dni je moja pozornost usmerjena samo na detajle plesnih dogodkov na Lentu, saj smo z njimi štartali že v torek. Vedno znova se kaj zatakne pri pripravah odra, ampak na koncu se vse uredi. Vsaka predstava ima svojo specifiko, različne tehnične zahteve, tudi barvo plesnih tal, tako je potrebno natančno usklajevanje med oblikovalci luči in ekipo, ki postavlja pri nas. Zadnjih nekaj let ...

ANDREJ TOMAŽIN, Stramorjevi koraki

KEVD'R, 26. junij 2015 ― Prvenec Andreja Tomažina je sprožil precej kritiških ocen v vsej publicistiki, ki pa tudi predvideva, da bo ostal viden in utemeljeno ostaja viden z nadaljnjimi obravnavami. Kaj dodati? V izhodišču gre ponovno izpostaviti domiselno jezikovno polnost in dovršenost besedil, zaradi katere bi si celo dovolili sklep, da so bili Stramorjevi koraki pisani kot prvenec, a… More ANDREJ TOMAŽIN, Stramorjevi koraki
še novic