Novice

2016-02-04

Hrušiški škoromati: Neva Granduč vsako leto izdela okoli tisoč papirnatih rož, ki krasijo njihove kape

Hrušiški škoromati: Neva Granduč vsako leto izdela okoli tisoč papirnatih rož, ki krasijo njihove kape

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2016 ― Svojevrstna posebnost škoromatov vseh brkinskih vasi so njihove stožčaste kape, okrašene s številnimi cvetovi iz belega, rdečega in modrega krep papirja. Na obod in vrh kape dodajo še pisane marjetice. V Hrušici te rože že vrsto let izdeluje domačinka Neva Granduč, ki pravi, da barva papirja ni posebej določena, saj so nekoč uporabili papir, ki
Podobe slovenske Štajerske

Podobe slovenske Štajerske

Marijan Zlobec, 4. februar 2016 ― Narodna in univerzitetna knjižnica  je v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor in Umetniškim kabinetom Primoža Premzla v Razstavni dvorani NUK pripravila razstavo Podobe slovenske Štajerske. Avtorji razstave in tokratne postavitve (poprej je že bila na ogled v Mariboru) so dr. Vlasta Stavbar, Primož Premzl in Gabrijela Kolbič. Primož Premzl med nagovorom v NUK, vse fotografije […]

BRALNO DRUŽENJE NA VALOVIH ČASA februarja v znamenju naših otrok, ki živijo v tujini

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. februar 2016 ― Tema decembrskega in januarskega branja ter pogovorov Bralnega druženja na valovih časa so bili mladi. Vse v povezavi z njimi. Na decembrskem druženju smo se pogovarjali o knjigah, ki jih berejo mladi. V izboru branja je bil širok razpon tem, od ljubezni, prijateljstva, problemov v družini, bolezni, zasvojenosti, tudi s sodobnimi mediji, in podobno. Vsebine so večinoma odkrile pretresljivo doživljanje in razmišljanje mladih, ki bi ga morali poznati tudi starejši, če ne očitno, pa vsaj prikrito, da bi bolje razumeli mlade in njihove odzive. Na februarsko srečanje smo na pogovor povabili ...
Državni svet izglasoval veto na glasbene kvote

Državni svet izglasoval veto na glasbene kvote

Večer, 4. februar 2016 ― Državni svet je danes na izredni seji s 24 glasovi za in štirimi proti sprejel odložilni veto na vladno novelo zakona o medijih. Kot problematično so državni svetniki ocenili določitev novih, večjih kvot predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Po njihovem tako zaostreni pogoji predvajanja glasbe preveč posegajo v uredniško avtonomijo. In prav tako v svobodno gospodarsko pobudo. Odločitev so podložili z nasprotovanjem dveh ustavnih pravnikov, dr. Jurija Toplaka in dr. Andraža Terška, nesmiselnemu, kakor mislita, predpisovanju tega, kaj naj se in koliko posluša oziroma predvaja. Njun pogled smo na Večerovih mnenjskih straneh objavili tik pred januarsko potrditvijo v državnem zboru. Poslanci bodo zdaj glasovanje morali ponoviti. Da kvote še enkrat potrdijo, pa bo zdaj morala biti za večina vseh poslancev in ne več navadna večina kot prvič. V Večeru objavljeni tekst dr. Jurija Toplaka in dr. Andraža Terška, Koliko pa slik, preberite ...

Javni interes med razmejitveno in bojno črto

Razpotja, 4. februar 2016 ― Rok Svetlič Kar upravičuje zanimanje za pojem javnega (in zasebnega) interesa je že okoliščina, da je predmet živahnih polemik. To je pravzaprav vstopni pogoj, da si nek pojem zasluži filozofsko zanimanje . Od Protagorovih Antilogij dalje vemo, da so fenomeni zaznamovani z notranjo napetostjo med dvema poloma, ki sta si zoperstavljena. Sofist mora le razstaviti celoto na dva dela in uporabiti tistega, ki mu gre na roko. V nadaljnjih vrsticah bomo zagovarjali, da je javni interes (tako kot zasebni) nekaj nesamostojnega, je le eden od momentov celote demokratičnega sobivanja. Kljub temu zasledimo težnje, da bi ga, tako kot so učili sofisti, izolirali in naredili za udarno pest dovršitve metafizičnega projekta.

INTERVJU: VKLOP

Špehšpilja, 4. februar 2016 ― V današnji številki revije Vklop najdete dvostranski intervju z Boštjanom. “Nastopate v javnosti, prevajate knjige, poleg drugih projektov. Kako jih uskladite?Jaz sem mojster za zakalkuliranje z datumi. (smeh) Pride projekt, rečeš, ta pa je dober, bom naredil, potem pa vmes pride nekaj drugega. V nekem svetem planu sem imel, da bom knjigo napisal spomladi. Potem so vmes prišle druge stvari, pisanje pa se je zamaknilo na konec leta. Knjiga, ki bi jo moral prevajati, pa je čakala. Sem sicer kakšen teden poskusil delati sočasno, malo pisanja, malo prevajanja, pa se je izkazalo, da gre za nezdružljiva miselna procesa. Miselnih sinaps preprosto nisem mogel preklapljati dvakrat na dan, zato je delo na dveh tako različnih stvareh postalo neproduktivno. Sem pa se sčasoma naučil in si lahko privoščim reči ne. Vem pa, kako je bilo, ko si tega nisem upal, saj nisem vedel, kdaj bo prišlo naslednje delo. Sprejmeš vse, karkoli se ti nudi, nato pa si naenkrat zasut z delom. Na srečo sem zdaj v obdobju, ko je dela dovolj in lahko kakšno stvar tudi preskočim.”
Zločin, izgubljen v času: Alain Robbe-Grillet: Le Voyeur (1955)

Zločin, izgubljen v času: Alain Robbe-Grillet: Le Voyeur (1955)

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 4. februar 2016 ― Normal 0 false false false SL ZH-CN X-NONE Čas je ena ključnih kategorij modernizma in modernističnega romana. V Mannovi Čarobni gori so relativnosti časa, vprašanju časa v literaturi ipd. posvečeni celi esejistični odlomki; problem razmerja med uradnim, državnim in osebnim, izkustvenim časom je ključen za interpretacijo Gospe Dalloway Virginie Woolf itd. Vendar je za samo strukturo romana čas morda le še pri Proustu tako odločilnega pomena kot pri Robbe-Grilletovem Vidcu. Razpad temporalnih razmerij v slednjem je namreč med glavnimi razlogi, zakaj bralec med procesom branja ne more izgraditi koherentne zgodbe in z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali je Mathias umoril trinajstletno pastirico ali ne. Osrednja oseba romana je Mathias, trgovski potnik, ki se je vrnil na svoj rodni otok, kjer upa, da bo uspel na hitro razprodati svoje blago – nič drugega kot ročne ure – in se še isti dan vrniti z isto ladjo na celino. Zato ga čas neusmiljeno preganja: Ko pa bo naposled tam, ne bo smel zgubiti niti minute; prav ta kratki čas, ki ga zaradi vrnitve ni mogoče podaljšati, je delal največ preglavic. Ladijska družba mu res niti m
Sokurov: Frankofonija. Neločljiva povezanost umetnosti in naroda.

Sokurov: Frankofonija. Neločljiva povezanost umetnosti in naroda.

KEVD'R, 4. februar 2016 ― Včeraj, 3. 2. 2016, se je v Kinodvoru premierno odvrtel film Frankofonija (Francofonia)  ruskega režiserja Aleksandra Sokurova, ki je znan predvsem po filmih Somrak (Dni zatmenija, 1988), Drugi krog (Krug vtoroj, 1990), Mati in sin (Mat’ i syn, 1997), Skrite strani (Tihie stranicy, 1993), Moskovska elegija (Moskovskaja elegija, 1987), Peterburška elegija (Peterburgskaja elegija, 1989), Moloh (Moloh, 1999) in Ruski zaklad (Russkij kovčeg, 2002). Leta 1995 ga je… More Sokurov: Frankofonija. Neločljiva povezanost umetnosti in naroda.

Mednarodni študentski teden v Beogradu

Fakulteta za dizajn, 4. februar 2016 ― Mednarodni izobraževalni in kulturni festival bo potekal med 17. in 24. julijem v Beogradu. Organizirane bodo koristne delavnice, na katerih se boste ukvarjali s perečimi problemi današnje družbe s pomočjo različnih metod, kot so: glasba, fotografija, videi,… Poleg tega boste v tem času lahko raziskovali Beograd in srbsko kulturo. Zabavajte in učite se ob istem […]

Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem vzpostavlja Center za vseživljenjsko učenje

Fakulteta za dizajn, 4. februar 2016 ― Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (v nadaljevanju UP PEF) je v leto 2016 stopila s ciljem poudariti pomen in delovanje vseživljenjskega učenja. Pomemben korak k temu bo ustanovitev Centra za vseživljenjsko učenje (v nadaljevanju center), katerega vrata se bodo odprla v začetku letošnje pomladi. Široko zasnovan center bo ponujal različne aktivnosti, ki se med seboj […]

V Kopru številni dogodki ob 500-letnici Carpaccieve slike

Misli, 4. februar 2016 ― Ob 500-letnici nastanka oltarne slike Marije s svetniki beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia bodo v Kopru v naslednjem letu in pol pripravili številne prireditve, od koncertov do razstav in znanstvenega simpozija. Po besedah direktorja pokrajinskega muzeja Luke Jurija želijo poudariti, da je Koper tudi Carpaccievo in renesančno mesto.

Asociacija je dobila novo vodstvo

Asociacija, 4. februar 2016 ― V sredo, 3. februarja, je potekal občni zbor Društva Asociacija, na katerem je med drugim svoje štiriletno vodenje zaključil predsednik društva dr. Andrej Srakar. Svoje delo bo nadaljeval na mestu člana upravnega odbora Asociacije, zadolženega za raziskave in analize. Ob tej priložnosti se mu za njegovo delo zahvaljujemo, saj je Asociaicja v tem času dosegla [...]
Prežagala sta babo: V Cerknici so oblast prevzeli Butalci

Prežagala sta babo: V Cerknici so oblast prevzeli Butalci

Notranjsko primorske novice » Kultura, 4. februar 2016 ― Cerknica, Butale – Cerkniški župan je danes popoldne oblast za nekaj dni slovesno predal Županu Butalskemu, kmalu zatem pa skupaj s princem cerkniškega pustnega karnevala prežagal babo. Butalci so do pepelnične srede prevzeli oblast na Cerkniškem in v naslednjih dneh pripravili vrsto nepozabnih prireditev, s pustnim karnevalom vred. Foto: Tine Šubic »Lahko rečem, da je
MENT 2016: sreda, 1. dan

MENT 2016: sreda, 1. dan

Odzven, 4. februar 2016 ― Otvoritvena okrogla miza letošnjega konferenčnega dela MENT- a je pripadla, logično, dilemam, problemom in rešitvam širšega regijskega prostora nekdanje...
Pust ima veliko obrazov

Pust ima veliko obrazov

SEM, 4. februar 2016 ― Slovenski etnografski muzej je kot Koordinator varstva žive kulturne dediščine v sodelovanju z Lutkovnim muzejem in Lutkovnim gledališčem Ljubljana za pustni čas pripravil razstavo tradicionalnih pustnih šeg z naslovom PUST IMA VELIKO OBRAZOV, ki so vpisane v Register žive kulturne dediščine. V pustnem času bo na ogled vsak dan od 10h do 16h, v preddverju velikega odra Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Užitek in nelagodje

Užitek in nelagodje

ARS Likovni odmevi, 4. februar 2016 ― Kako likovna umetnost upodablja žensko telo in kako se soočiti z užitkom in nelagodjem pogleda v enem objektu? V 20. stoletju sta se zgodila dva temeljna reza: modernistična prekinitev z zaprtim, idealiziranim, normativno uokvirjenim telesom, in postmodernistična transformacija, ki je žensko združila v eno podobo umetnice in umetniškega materiala. Na primerih likovnih del Marcela Duchampa, […]
Il Postino – Poštar

Il Postino – Poštar

ARS Filmska glasba, 4. februar 2016 ― Poštar, v katerem so glavne vlogo odigrali Philippe Noiret kot Pablo Neruda, Massimo Troisi kot Mario Ruoppolo in Maria Grazia Cucinotta kot Beatrice Russo, je bil nominiran za pet oskarjev in je bil dolgo časa najbolj zaslužkarski med filmi, v katerih ne govorijo angleško. Zgodba filma govori o sramežljivem posebnežu v mali italijanski obmorski vasici, […]

Tradicionalni dunajski operni ples tudi tokrat z visokimi gosti

Misli, 4. februar 2016 ― Na Dunaju bo danes tradicionalni operni ples, ki združi okrog 5000 eminentnih predstavnikov avstrijske družbe, udeležijo pa se ga tudi nekatera znana imena iz filmskega in glasbenega sveta. Na tokratni, 60. izdaji, pričakujejo španskega opernega pevca Placida Dominga ter ameriški igralki Brooke Shields in Pamelo Anderson.

Zvonko Čoh: Capriccio – Vse, kar vidim, počečkam

Koridor, 4. februar 2016 ― Zvonko Čoh (1956, Celje) je svojo umetniško pot začel na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost je leta 1979 diplomiral iz slikarstva pri profesorju Janezu Berniku, specialko pa končal pri profesorju Štefanu Planincu. Je avtor več kot 100 tiskanih ilustracij in eden izmed začetnikov animiranih filmov v Sloveniji. Za prvi […] The post Zvonko Čoh: Capriccio – Vse, kar vidim, počečkam appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Mustang

Koridor, 4. februar 2016 ― Film Mustang mlade režiserke Deniz Gamze Ergüven je pravljična pripoved o petih odraščajočih osirotelih sestrah, ki se v momentu spoznavanja in zavedanja svoje lastne seksualnosti znajdejo ujete v konservativni patriarhalni družbi turškega podeželja. V »tovarni za neveste«, kot domači dom-zapor poimenuje najmlajša, a najpogumnejša izmed sester, Lale (Güneş Şensoy), se vsaka na svoj način bori, […] The post Mustang appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Veličastno kitajsko novo leto

Veličastno kitajsko novo leto

Marijan Zlobec, 4. februar 2016 ― Ljubljana je očitno med prvimi na svetu vstopila ali vsaj praznovala kitajsko novo leto, ki se bo uradno sicer začelo 8. februarja na Prešernov praznik. Slovesnost so pripravili sinoči v polnem Lutkovnem gledališču, kjer so se zbrali številni predstavniki slovenske oblasti in kitajski organizatorji, na čelu s kitajskim  veleposlaništvom, kitajsko Gospodarsko zbornico v Sloveniji  in […]
Zasedba Patetico vabi V živo

Zasedba Patetico vabi V živo

Celinkin-e-novice, 4. februar 2016 ― Novi singel odlične jazz-pop zasedbe Patetico se imenuje V živo in pravi: »Živimo v živo, vsak trenutek je koncert – vstopnine ni, sva le jaz in ti.« Avtor glasbe je basist Tadej Kampl, avtor besedila pesnik Rok Vilčnik, medtem ko … Continue reading →
073: Dražen Petrovič

073: Dražen Petrovič

Glave (Apparatus), 4. februar 2016 ― Nina, Pižama in Anže se pogovarjajo o Alanu Rickmanu, ki ga na žalost ni več z nami. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je zdaj tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Die Hard Robin Hood Rasputin: Dark Servant of Destiny Dogma Galaxy Quest Harry Potter Love Actually Something […]
Je to (sploh še) gledališče?

Je to (sploh še) gledališče?

Airbeletrina, 4. februar 2016 ― Bodimo iskreni: Kralj Ubu nikdar ni bil zamišljen kot resni uprizoritvi namenjeno dramsko besedilo. Vsaka replika v njem je zajebancija in vsakršen poskus obvladovanja, žanrskega označevanja, dramskega razčlenjevanja ali filozofske interpretacije Jarryjevega teksta so zgolj intelektualistični nategi. Kralja Ubuja ni mogoče (in sploh ni treba) razumeti ali opredeliti, kajti vprašanje je, ali ga je avtor v svoji absintski naturi razumel ali pa ga je pač napisal, zato da bi šokiral in provociral konvencionalnega meščanskega teatra vajeno občinstvo. Kljub veliki neresnosti je Ubu klasičen gledališki tekst. In popolnoma neresno zares ga je na oder najresnejše gledališke institucije pri nas postavil Jernej Lorenci. Ali njegovo avtorsko predelavo ljubljanska Drama prenese?
1942 Rakitna – Svak in sestrična

1942 Rakitna – Svak in sestrična

Stare slike (Cerknica), 4. februar 2016 ―  Fotografija je bila posneta pomladi 1942 v Rakitni pred cerkvijo Sv. Križa. Na sliki vidimo italijanskega vojaka, ki prihaja iz cerkve, za njim pa lepo oblečenega dečka in odrasle moške. Ta dan je bila v Rakitni birma. Deček, birmanec zvedavo opazuje vojaka pred seboj, boter pa gleda dečka, kot bi ga hotel nekaj opozoriti. Milka se fotografu […]

Objavili smo cenik za razstavnine in avtorske honorarje umetnikov

Odprta zbornica za sodobno umetnost, 4. februar 2016 ― Na Odprti zbornici za sodobno umetnost smo pripravili cenik za razstavnine in avtorske honorarje. Likovnim, there vizualnim, intermedijskim in interdisciplinarnim umetnikom predlagamo, da upoštevajo priporo?ene cene razstavnin in drugih avtorskih honorarjev. CENIK ODPRTE ZBORNICE ZA RAZSTAVNINE IN AVTORSKE HONORARJE Pri pripravi cenika smo ?rpali podatke iz konkretnih dosedanjih izkušenj ustvarjalcev, ?lanov Odprte zbornice, ki so [...]

Tradicionalni dunajski operni ples tudi tokrat z visokimi gosti

Misli, 4. februar 2016 ― Na Dunaju bo danes tradicionalni operni ples, ki združi okrog 5000 eminentnih predstavnikov avstrijske družbe, udeležijo pa se ga tudi nekatera znana imena iz filmskega in glasbenega sveta. Na tokratni, 60. izdaji, pričakujejo španskega opernega pevca Placida Dominga ter ameriško igralko Brooke Shields in njenega francoskega kolega Alaina Delona.

Harry Potter na Japonskem kot manga

Misli, 4. februar 2016 ― Na Japonskem je oblikovalsko podjetje izjemno priljubljenega Harryja Potterja in njegove kolege iz čarovniškega sveta izpod peresa J. K. Rowling preoblikovalo v mange - značilne japonske risbe, na katerih so osebe prikazane z velikimi glavami in še večjimi očmi.
Temelji Platonove filozofije – Stjepan Palajsa (Aljaž Zupančič)

Temelji Platonove filozofije – Stjepan Palajsa (Aljaž Zupančič)

Trubarjeva hiša literature, 4. februar 2016 ― Navadno mislimo, da filozofiranje pomeni abstraktno komponiranje z mislimi, ki se sestavlja v zakomplicirane in navadnim smrtnikom težko dostopne tekste. Stjepan Palajsa je v svojem predavanju o Platonu poskusil zastopati nasprotno stališče. Njegov osrednji cilj je bil namreč pokazati, da je filozofija v osnovi enostavna, kot taka dostopna vsakomur, hkrati pa uporabna za reševanje povsem konkretnih problemov.
Tesna koža

Tesna koža

Pogledi, 4. februar 2016 ― Jung je Korejec, ki ne zna korejsko, zna pa risati. Lani decembra smo tako pri Društvu za oživljanje zgodbe 2 koluta dobili še zadnji del trilogije Medena koža, v kateri nam avtor nadvse iskreno in brez olepševanja oriše svojo biografijo posvojenega korejskega otroka. 
Dvigujejo glavo iz poplave anglo-ameriške glasbe

Dvigujejo glavo iz poplave anglo-ameriške glasbe

Večer, 4. februar 2016 ― Včeraj se je v Ljubljani začel festival Ment, naša različica tistega, čemur v tujini rečejo music expo in showcase festivali, namenjeni pa so mreženju v glasbeni industriji. Festivalski del bo do petka ponudil več kot 50 nastopov z izvajalci iz več kot 20 držav.Do petka se bo v koncertnih prostorih v Kinu Šiška, Gala Hali, Menzi pri koritu, Channel Zero, v klubih Gromka in K4 ter v Stari mestni elektrarni in Kavarni SEM predstavilo petdeset glasbenih skupin iz dvajsetih držav, ob festivalu bo konferenca, na kateri bo dvesto strokovnjakov iz različnih držav odgovarjalo na vprašanja, kako deluje glasbeni posel in kako ob njem in z njim obstajati in ustvarjati, filme bodo predvajali v kinu Kinodvor.V popularni glasbi prevladujejo ameriška in angleška produkcija, mediji in glasbena mašinerija. Evropski showcase festivali so se pojavili zato, da bi se evropska glasba, produkcija, kultura rešila te dominacije ali jo vsaj zmanjšala. "Po vseh koncih Evrope in širše se glasbeni izvajalci ...

Naši so šli ven

Večer, 4. februar 2016 ― Z odgovori o glasbeni sceni bodo v Ljubljani glasbenikom in drugim, ki delajo v popularni glasbi, na voljo direktorji festivalov, agenti, bookerji, promotorji, menedžerji, predstavniki medijev in glasbenih spletnih storitev z različnih koncev Evrope ter ljudje iz organizatorskih ekip festivalov Pohoda, Exit, INmusic, Iceland Airwaves, Eurosonic Noorderslag, Liverpool Sound City, Tallinn Music Week, Žedno uho, Waves Vienna/Bratislava in Taksirat.Da glasbeni posel ni črno-bel, spoznavajo tudi glasbeniki z roba, glomazna anglo-ameriška produkcija ni edina konkurenca na sceni. Za promocijo glasbe in kulture je treba veliko vedeti in v prvem času potegniti najlažjo in najbolje delujočo potezo.Še to vprašamo Mančka, kaj je lanski festival prinesel našim izvajalcem. "V tujini so neposredno ali posredno na podlagi nastopa na Mentu nastopali Ludovik Material, Koala Voice, Nikki Louder, N’Toko, Your Gay Thoughts, Jardier, Čao Portorož, Blaž Perus, Blaž & Simon, All Strings Detached," našteje.

Štigličeva nagrada Rajku Ranflu

Večer, 4. februar 2016 ― Naslednjo sredo bo Društvo slovenskih režiserjev v Slovenski kinoteki po lanski premieri drugič podelilo stanovske in hkrati strokovne nagrade, imenovane po Francetu Štiglicu. Prejemnike nagrad Štigličev pogled za izjemno režijo bodo razkrili na podelitvi, prejemnik nagrade za življenjsko delo pa je filmski in televizijski režiser Rajko Ranfl.Rajko Ranfl se je rodil leta 1937 v Šentvidu pri Planini in leta 1962 diplomiral na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Potem ga je ustvarjalna pot zanesla na RTV Slovenija, kjer je do leta 1974 v različnih uredništvih deloval kot novinar redaktor, scenarist, režiser, direktor fotografije in montažer. Napisal je številne radijske igre in humoreske, kot novinar, scenarist in režiser pa zasnoval več dokumentarnih oddaj - portretov najznamenitejših slovenskih likovnih in gledaliških ustvarjalcev. Od leta 1974 do upokojitve je deloval kot svobodni umetnik.Njegov opus obsega skoraj trideset kratkih, zvečine dokumentarnih filmov, in že eden prvih, ...
Na bolgarski lestvici najboljših

Na bolgarski lestvici najboljših

Večer, 4. februar 2016 ― V zadnji številki bolgarskega časopisa Literaturen vestnik v letu 2015 je bila objavljena anketa o knjigah, ki so zaznamovale leto 2015 v Bolgariji. Več kot 20 bolgarskih intelektualcev, profesorjev, kritikov, piscev in prevajalcev je izbralo najpomembnejše knjige, izdane v bolgarščini v letu 2015. Svetlozar Želev, kritik in direktor Nacionalnega centra za književnost v Sofiji je za najboljše tri romane izbral V času pojemajoče svetlobe nemškega pisatelja Eugena Rugeja, Na svidenje tam zgoraj francoskega pisatelja Pierra Lemaitra in Rezervno življenje Lidije Dimkovske.Kot poudarja, je vsak izmed njih izjemen, drugačen, človeški, močan, izviren in globok, vsi pa raziskujejo zgodovino in položaj človeka v njej. "Zelo redko se v literaturi zgodijo tako nabite, resne, bleščeče knjige, vsaka z več kot 500 stranmi," je zapisal. "Ni naključje, da so vse tri prejele najbolj prestižne nagrade - nemško književno nagrado, Goncourtovo nagrado in nagrado Evropske unije za književnost. Romani, v ...
še novic