Radio Študent, 18. december 2016 ― Not Two Records, 2016   V zasedbi Disorder At The Border so moči združili trije mojstri freejazzovskih in improviziranih muzik, od katerih dva zelo dobro poznamo tudi z domačih koncertnih odrov. Ja, za ritem v triu skrbita tolkalec in bobnar Zlatko Kaučič ter njegov tesni sodelavec, italijanski kontrabasist Giovanni Maier, tretji član tria pa je Maierjev rojak, saksofonist in klarinetist Daniele D'Agaro. Ime zasedbe so si izposodili od legendarnega ameriškega jazzovskega saksofonista Colemana Hawkinsa oziroma naslova njegove skladbe iz leta 1952, o tem, zakaj prav to ime, pa verjetno ni treba preveč ugibati. Ko so konec novembra 2013 nastopili v Divači in posnetek pozneje objavili v obliki plošče, begunska kriza sicer še ni zajela celotne Evrope, bržkone pa je izbiri imena vsaj deloma botroval tragičen brodolom, v katerem je slaba dva meseca prej blizu obale italijanske Lampeduse utonilo tristo šestdeset afriških beguncev, pa tudi takratni ignorantski odnos Bruslja, ki je življenjske usode ljudi prepuščal južnoevropskim državam. No, potem ko je begunski val lani preplavil Evropo, ponovno združenje tria ni bilo le logično, pač pa tako rekoč nujno. Kaučič, Maier in D'Agaro so konec lanskega oktobra na Jazz & Wine festivalu v italijanskem Krminu zato spet skupaj stopili na oder, repertoar pa sestavili iz skladb lani preminulega jazzovskega velikana Ornetta Colemana.  Od trojice takega kalibra seveda ni šlo pričakovati klasičnega preigravanja Colemanovih standardov, pač pa njihovim posamičnim in skupnemu izrazu prikrojene interpretacije. Prav tukaj pa bi morebiti lahko iskali vzroke za previdnost. Ker gre v primeru vseh treh za glasbenike, ki so izoblikovali zelo močne, prepoznavne lastne izraze, bi se na koncu namreč povsem lahko zgodilo, da bi v interpretacijah ostalo bore malo "Ornetta". Toda izkazalo se je, da je bil ta pomislek odveč. Bodisi zaradi spoštovanja do Colemana in njegove zapuščine bodisi zato, ker je šlo za ekspliciten poklon, ali še raj

Radio Študent, 18. december 2016 ― V oddaji se spominjamo nedavno preminule »kraljice romske glasbe« Esme Redžepove (8. 8. 1943–11. 12. 2016). Vrteli bomo njene skladbe, ki jih je posebej posnela za leta 1999 objavljeno dvojno kompilacijo Gypsy Queens – Flammes du Coeur. Ob njenih pesmih bomo predstavli tudi izbor skladb drugih romskih izvajalk, ki so zastopane na albumu, kot so romunski pevki Romica Puceanu in Gabi Luncă, madžarska Mitsou in makedonska Džansever. Opozarjamo tudi na članek kolege Andreja Tomažina ob Esmini smrti ter na intervju avtorja Globalune, ki ga je z Esmo imel leta 2002, a je zdaj, skupaj z omenjenim člankom, prvič na voljo na spletu, in sicer na tem naslovu.   SEZNAM SKLADB ZA ODDAJO GLOBALUNA 18. 12. 2016 Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_02 (Network Medien, 1999)/ 8. Esma Redžepova & Ensemble Tedosievski – Kerta Mange (2'54'')   Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_01 (Network Medien, 1999)/ 5. Esma Redžepova & Ensemble Tedosievski – Abre Ramče Terneja (2'48'') Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_02 (Network Medien, 1999)/ 9. Esma Redžepova & Ensemble Tedosievski – A Bre Babi (3'02'') Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_01 (Network Medien, 1999)/ 11. Romica Puceanu & Ensembles – Vântule, Bataia Ta (7'18'') Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_02 (Network Medien, 1999)/ 10. Romica Puceanu & Ensembles – De Cind Te Iubesc Pe Tine (2'55'')   Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_01 (Network Medien, 1999)/ 14. Džansever & Ensemble Južni Ekspres – Ki Zandana Me Kamerav (2'56'') Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_01 (Network Medien, 1999)/ 16. Džansever & Ensemble Južni Ekspres – Ce Aysunu (6'00'') Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_01 (Network Medien, 1999)/ 1. Gabi Luncă & Ensemle Ion Onoriu – Sus in Deal, Pe Poienita (4'20'')   Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_02 (Network Medien, 1999)/ 7. Esma Redžepova & Ensemble Tedosievski – Cherenije (3'49'') Gypsy Queens – Flammes du Coeur CD_02 (Network Medien, 1999)/ 3. Mitsou with Lajos Kathy Horvath a

Radio Študent, 18. december 2016 ― Gost: Gašper Krajnc in njegov prvi dolgookvirnež Rite. Posnetek pogovora ob izidu slovenskega prevoda Arabca prihodnosti. Makkon 2016 - mange, animeji, maid caffe, suhi fantje z govornimi napakami, dekleta v vilinjih kostumih in najbolj srčni obiskovalci. Intervju s Katarino, urednico nove revije MAGnet - prva revija z v slovenščino prevedenimi mangami.   ! ! ! POZOR POZOR ! ! ! Izbor za najboljši slovenski strip in najboljši strip s slovenskim prevodom leta 2016 Svoj glas lahko oddate v komentarju pod prispevkom oddaje. Zmagovalna stripa bosta razglašena v januarski stripofiliji.   OBVESTRIPNIK 15. decembra se je v galeriji Kresija otvorila razstava slikarskega cikla Bastokalipsa dveh švicarskih umetnikov M. S. Bastiana in Isabelle L. Platna so zasnovana na način, da omogočajo neprekinjeno sosledje podob, ki vključujejo skrajno eklektičen niz motivov, sposojenih tako iz sodobne pop kulture, zgodovine in umetnosti. V Kinu Šiška pa bo 24.januarja potekal Stripolis, tokrat z Davidom Kranjčanom, kjer bo predstavljal svoje diplomsko delo interaktivnega stripa. Menda bo govoril tudi o stvareh o katerih še nikoli ni. Pustimo se presenetiti. Brane Solce pa nam bo v Pritličju, jutri 18. decembra, predstavil pisan kolaž kratkih prizorov ob ritmični glasbeni spremljavi, poigravanju z zvoki in oblikami, brez besed – neke vrste animirano papirnato slikanico. Na Bevkovem trgu v Novi Gorici, bo od 20. do 23. decembra potekal Knjižni sejem Mesta knjige – Knjige pod jelkami 2016. Na Vodnikovi domačiji se vam bodo 22. decembra v sklopu sejma ilustracij predstavile organizacije, ki so ključnega pomena za slovensko ilustracijo danes. Vabljeni pa seveda tudi na odprtje in podelitev nagrad 12. slovenskega bienala ilustracije, v Cankarjev dom 21. decembra.  

Radio Študent, 18. december 2016 ― Frozen Reeds, 2016   Tokrat obujamo in poslušamo glasbeno zapuščino Juliusa Eastmana, kontroverznega afroameriškega minimalista, performerja in skladatelja, ki se je morda ravno zaradi svoje rase in spolne usmerjenosti nenehno pretakal nekje na robu glasbenega spomina. Julius, rojen v Ithaci, je začel z učenjem klavirja pri štirinajstih letih in precej hitro napredoval. Med študijem se je preusmeril v kompozicijo, prav tako pa se je izpopolnjeval v koreografiji. Po selitvi v Buffalo konec sedemdesetih se je pridružil združenju Creative Associates, ki je pod vodstvom Lukasa Fossa in kasneje Mortona Feldmana izvajalo tudi štipendije za virtuoze in skladatelje, ki so imeli tako priložnost predstavljati in komponirati nova dela. Tam  je tudi začel nastopati z novoustanovljenim S.E.M. Ensemblom, ki je izvajal dela Cagea, Pauline Oliveros, Petra Kotika in drugih.  Nekonformističen in politično aktiven odnos, ki ga je Eastman vzpostavljal napram institucijam, se ni kazal zgolj v njegovem naslavljanju del, temveč tudi v aktivnem nastopanju. Leta 1975 ga je Kotik kot že priznanega akterja povabil na performans Cageevih Song Books, kjer je Julius v nastop provokativno vključil homoerotične elemente,  kar je seveda ujezilo skladatelja, ki mu je očital egocentričnost. Zanimiva je bila tudi Cageeva izjava, da njegove lastne odprte kompozicije pač vseeno niso tako zelo odprte za interpretacijo.  Ta bipolarnost sveta, v katerem je odraščal in ustvarjal – glasbeni kolegi iz sveta klasike in minimalizma so bili pač vsi belci –, se zrcali tudi v Eastmanovem glasbenem stilu in sodelovanjih. Po eni strani je bil vpet v klasiko, koncertiral je v filharmonijah, učil na univerzi in sodeloval z glasbenimi eminencami, hkrati pa je kazal tudi zanimanje za t. i. "downtown" sceno: nastopal je denimo v The Kitchen, sodeloval z Arthurjem Russllom, pa tudi z vokalno improvizatorko Meredith Monk na albumu Dolmen Music. V ozadju že poslušamo začetek koncerta, ki smo ga iz