Kuhano vino

Kuhano vino

Biblio terminologija, 28. december 2017 ― Te dni se po središčih mest, kjer se zbirajo turisti, domača zijala in vsi drugi, ki nočejo zamuditi konca leta (konec sveta so že parkrat prestavili!), ob vonjavah čevapčičev, pleskavic, palačink in druge nezdrave prehrane vije še en značilen vonj, tisti po vinu, klinčkih in cimetu. Ja, seveda, v zraku je to, kar je ušlo iz kotlov za kuhano vino, značilno zimsko in zlasti prednovoletno pijačo Slovencev in drugih predvsem srednjeevropskih narodov (ker Sandinavci dodajo še nekaj žganice, da tako nastali glögg bolj prime!). Pri nas kuhamo belo ali rdeče vino z dodatkom vode, sladkorja in značilnih začimb, med katere sodijo predvsem klinčki in cimet, lahko pa še kaj drugega, npr. pomarančne ali limonine lupine ipd. Nemci kuhajo praviloma samo rdeče vino in imajo natančne predpise o tem, kaj se sme prodajati kot kuhano vino, ki mu laho dodajajo tudi nekatere posebne dodatke (npr. z rumom natopljeni žgani sladkor, tako nastane Feuerzangenbowle), pri nas pa za razliko od njih nimamo predpisa, ki bi določal, kaj natanko je kuhano vino, kaj se kot kuhano vino sme prodajati ter kaj vanj sodi in kaj ne. Temu primerno je seveda (najpogosteje obupno) stanje za šanki… Poljaki ne bi bili Poljaki, če ne bi poskušali narediti tudi kaj iz piva in grzane piwo je menda prav odlično. Nekateri narodi na ohlajeno kuhano vino prisegajo tudi v poletnem času. Zakaj pa ne? Kuhanček, kot to pijačo najpogosteje imenujemo (vem, da marsikdo med vami iz dna duše sovraži in prezira to besedo, ampak kaj čemo, udomačila se je), je seveda hvaležna materija tudi novinarjem in njihovim medijem za prednovolotno mašilo in vsak leto se o tem razpiše dnevno časopisje, njegovo kakovost preverjajo in komentirajo televizijci in celo etnologi, POP TV-jev 24ur Inšpektor pa je zastavil že skoraj projekt Test kuhanega vina! V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede so v Ljubljani in Mariboru opravili senzorično oceno po treh vzorcev, potem pa vse
Umrl je veliki slovenski grafik in profesor Bojan Kovačič

Umrl je veliki slovenski grafik in profesor Bojan Kovačič

Marijan Zlobec, 28. december 2017 ― Umrl je veliki slovenski grafik in likovni pedagog, profesor, razrednik, mentor in kraški rojak iz Sežane Bojan Kovačič (r. 1949). Bil je dolgoletni profesor za grafiko na oddelku likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Po prvih informacijah je umrl za srčnim infarktom. Bojan Kovačič v razredu na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani leta 1983, […]
Obudili spomin na pisatelja Ivana Matičiča

Obudili spomin na pisatelja Ivana Matičiča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. december 2017 ― Cerknica – V cerkniški knjižnici so se 130-letnice rojstva Unčana Ivana Matičiča, pisatelja, publicista, tiskarskega strokovnjaka, predvsem pa domoljuba, spomnili s pregledno razstavo. V prireditvenem prostoru knjižnice so do 20. januarja na ogled njegova dela ter predmeti in dokumenti iz njegove zapuščine. Razstava ob 130-letnici rojstva Ivana Matičiča, knjižnica Cerknica, 20. december 2017 Foto: Tine Šubic Unčan Ivan Matičič, po katerem se imenuje enota knjižnice na Rakeku, se je ‘uradno’ rodil 27. decembra 1887 v Ivanjem Selu. Kot so zapisali na spletnem portalu notranjci.si, je bil rojen na sveti večer, ker pa se naj ne bi spodobilo, da se na ta večer rodi še kako drugo dete, so domači datum rojstva premaknili na 27. december. Ivan Matičič, po domače Cvirglov Janez, je bil izučen tiskar, med drugim je izdal slovarček tiskarskih izrazov za tiskarne in knjigoveznice in napisal več strokovnih člankov. Kot pisatelj je pisal o svojem doživljanju prve svetovne vojne in bil eden izmed najbolj plodovitih predstavnikov kmečke povesti, v katerih je pogosto opisoval motive iz življenja na Notranjskem. Pisal in prirejal je tudi gledališke igre za otroke in odrasle ter radijske igre. Dobro brane so njegove knjige o prvi svetovni vojni, ki jo je kot avstrijski vojak doživljal na različnih frontah, od Galicije do soške fronte. Reportažno knjigo Na krvavih poljanah je izdal leta 1922, v njej pa opisuje začetek vojne in vzroke zanj, priprave in odhod na bojišče ter o trpljenju in strahotah z bojnih pohodov 2. planinskega polka avstro-ogrske armade, v katerem je služil. Doživljanje vojne je nadgradil v delu Skozi plamene prve svetovne vojne, ki jo imajo za eno najboljših knjig o prvi svetovni vojni. Med Matičičevimi deli z zgodovinsko tematiko je tudi knjiga Moč zemlje – Pripoved o boju za slovensko Koroško, za svoj roman Živi izviri, v katerem opisuje italijansko zatiranje primorskih Slovencev med vojnama pa je prejel banovinsko literarno nagrado. Ob odprtj

Ka je láni ne bilo ... da letosz bode tiszto!

Kamra.si, 28. december 2017 ― V prekmurski starejši periodiki pogosto zasledimo tudi pesmi, zapisane za in ob različnih priložnostih. Prav posebne so vsekakor bile novoletne, ki so bralce spodbudno popeljale v začetek novega leta ... tako tudi ta, v kateri je avtor Franc Talanyi ob koncu zaželel: Ka je láni ne bilo Da letosz bode tiszto! (Kar ni bilo lani, naj se to v tem letu zgodi!)
Včerajšnji svet

Včerajšnji svet

Airbeletrina, 28. december 2017 ― Tudi priložnostni opazovalec bi težko spregledal podobnosti med mojim rojstnim krajem, Trstom, in enim od mnogih mest, v katerih sem v svojih zrelih letih delal in živel, Ženevo. Obe mesti se zrcalita v vodi, sta obdani s strmimi pobočji in obe se nahajata v geografskem cul-de-sac-u, saj Ženevo v celoti obkroža Francija. Čudovito jezero Lemann, katerega Jet d'eau – dobesedno curek vode – je najbolj prepoznavni spomenik, obdajajo okoli in okoli strmi griči, Jura in Salèv, pogosto pokriti s snežno kapo.

Neforma 60 (26.1.2018 20:00)

Španski borci, 28. december 2017 ― Z novim letom se začenja nov štiriletni cikel Neforme. Skozi vsa štiri leta se bodo mešali trije tematski sklopi - DIALOGI, PONOVNO V ŽIVO-REKONSTRUKCIJA, NOVA SREČANJA in vsake toliko časa kakšno presenečenje. V prvi ediciji začenjamo s sklopom NOVA SREČANJA, za katerega bosta vsak od kuratorjev izbrala po 5 ustvarjalcev iz svojega medija, ki so že nastopili na Neformi, a se jima zdi, da bi iz določena razloga morali dobiti še eno možnost v drugi konstalciji. Tokrat je Jošt...

Confine aperto (19.1.2018 20:00)

Španski borci, 28. december 2017 ― Sodelovanje predstavnikov različnih ustvarjalnih ozadij in področij (od klasičnih, do subkulturnih, glasbenih in literarnih) omogoča združevanje in preseganje glasbenih žanrov (jazz, sodobna komponirana glasba, improvizacija, elektroakustična glasba) in mešanje literarnih zvrsti

Blaž Žagar: Pomiritev

Koridor, 28. december 2017 ― In ker zdaj vem,   da si srce na koncu stremo kar sami –   ni potrebe po tem, da bi nasproti tebi držal kakršno koli zamero.   Življenje pač že od začetka teče v prazno –   in edini smisel je v tem, da smisla enostavno ni!   Vem, ta misel boli –   […] The post Blaž Žagar: Pomiritev appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Vox Arsana: V novo desetletje z mednarodno kariero

Štajerski tednik, 28. december 2017 ― Vokalna skupina Vox Arsana, ki je svojo pot začela 15. decembra pred 10 leti, ko so koncertirali v slavnostni dvorani ptujskega gradu, je 16 decembra prvo desetletnico proslavila z manjšim koncertom za prijatelje in zveste poslušalce. V večjem obsegu pa bodo jubilej proslavili v letu 2018, je povedal Mladen Delin.

Vodstvo Prešernovega gledališča Kranj je zelo zadovoljno z letom 2017, za prihodnje pa že snuje smele, aktualne in provokativne načrte

SiGledal Novice, 28. december 2017 ― Čeprav je gledališka sezona v Prešernovem gledališču Kranj nekje na polovici, je bilo za zaposlene, igralce in vodstvo leto 2017 tako polno, uspešno in prešerno, da se velja tudi v času, ko podjetja sicer delajo letne bilance, pošteno pohvaliti. O uspehih in načrtih smo se pogovarjali z direktorico PGK Mirjam Drnovšček ter vodjo umetniškega oddelka in dramaturginjo Marinko Poštrak.

Nejc Pohar: Mesta kot filmi, filmi kot mesta

OUTSIDER, 28. december 2017 ― Človek od velikih mest kmalu in zlahka postane odvisen. Vanje zaradi narave svojega dela v zadnjih letih potujem relativno pogosto, verjetno brez njih ne bi preživel. Velika mesta so injekcije hitrosti, šarmantnosti, duha, drznosti, predrznosti, nevarnosti, milosti in lepote. Čeprav si tudi metropole postajajo vedno bolj podobne, morda bi lahko to nastajajočo istost pripisali globalizaciji…

V Bovcu začetek tridnevnega 11. filmskega festivala BOFF

Misli, 28. december 2017 ― S predavanji Danila Cedilnika - Dena, Simona Charriera in Aljaža Verdeva se bo zvečer v Stergulčevi hiši v Bovcu pričel 11. festival filmov o športu in naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival). Projekcije filmov - prikazali jih bodo 26 - bodo v petek in soboto v Kulturnem domu Bovec, za popestritev bodo vsak dan tudi delavnice in izleti.

Ljudski glas v arhitekturi

OUTSIDER, 28. december 2017 ― Kaj je v imenu? Če se Shakespearova Julija ne bi spraševala po vrtnicah in Romeu, ampak po stavbah, bi se morala odločiti, katerega izmed številnih sistemov poimenovanja bi uporabljala. Uradna imena, ki jih premorejo stavbe, so oštevilčena imena ulic, cest in trgov. Vendar pa se podobno kot ljudje tudi stavbe ne zadovoljijo samo z birokratskim…
Etnolingvistika po slovensko

Etnolingvistika po slovensko

Društvo Slovenski staroverci, 28. december 2017 ― Marija Stanonik je verjetno ena najbolj pisočih avtoric na področju slovstvene folklore. O tem pričajo številne njene knjige, kot so Zgodovina slovenske slovstvene folklore, Teoretični oris slovstvene folklore in Folkloristični portreti iz 20. stoletja, če omenimo zgolj nekaj naslovov. Ljubitelji folklornih pripovedi jo morda poznajo kot urednico knjižne zbirke Glasovi, naši bralci pa se bodo […]

Inventura leta 2017

Inštitut za politike prostora, 28. december 2017 ― Prehod v novo leto je čas za inventuro in pregled opravljenega v minulem letu. Pod črto je ostalo plodno in pestro leto. Po eni strani smo tudi letos nadgrajevali nekatere naše ključne teme, ki smo jih med drugim povzeli v publikaciji Politike prostora, poglabljali smo sodelovanja in gradili nova.  Po drugi strani pa so leto […]
še novic