Jože Udovič v Cerknici poleg spominske table dobil tudi doprsni kip

Jože Udovič v Cerknici poleg spominske table dobil tudi doprsni kip

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. februar 2018 ― Cerknica – V Cerknici so danes odkrili doprsni kip velikega moža sodobne povojne literature Jožeta Udoviča. Postavili so ga pred knjižnico, ki se že 30 leti imenuje po njem, gleda pa na rodni taborski stolp, kjer je preživel prva leta svojega življenja, na kar mimoidoče že opozarja spominska plošča. Celotna fotogalerija. Odkritje doprsnega kipa Jožeta Udoviča, knjižnica Cerknica, 16. februar 2018 Foto: Tine Šubic Doprsni kip je delo akademske kiparke Milene Braniselj. »Delo mi je bilo velik izziv, kar je manjkalo na fotografijah, pa so mi pomagali oblikovati in dopolniti sorodniki.« Odkritje kipa je pozdravil tudi cerkniški župan Marko Rupar, ki je ob tem izpostavil dobro delo kolektiva v knjižnici. »Bralna pismenost v občini je po njegovi zaslugi med najvišjimi v regiji in celo Sloveniji,« je dejal Rupar. Odkritja so se poleg ljubiteljev literature in predstavnikov knjižnic iz sosednjih občin udeležili tudi Udovičeva sestra Marta Jeglič, njegov nečak Blaž in drugi sorodniki. Pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Jože Udovič  (1912–1986) je bil Notranjec po srcu in duši, rojen v Cerknici, nato pa se je z očetom preselil v Loško dolino. Za časa svojega življenja je izdal tri pesniške zbirke – nekaj njegovih del je izšlo po njegovi smrti –, za prvo z naslovom Ogledalo sanj je prejel Prešernovo nagrado. Ob odkritju doprsnega kipa se je dramski igralec Aleš Valič notranjskemu pesniku poklonil tudi z recitacijo dveh pesmi iz te zbirke, Odkritje in Komaj še slišim. Udovič je bil tudi dober prevajalec; za prevod romana Hermanna Brocha Vergilova smrt je prejel Sovretovo nagrado. Nanj pred cerkniško knjižnico že spominja spominska tabla Slovenske pisateljske poti, s katero je dobil svojo postajo na zemljevidu literarnih pokrajin Slovenije. »Pomembno je, da se tudi z obeležji spominjamo velikih imen Notranjske, da tudi navzven pokažemo, da imamo ustvarjalce, ki so oblikovali slovenski in evropski kulturni prostor,« je ob odkritju doprsnega kipa dejala di
10 let radiaCone

10 let radiaCone

Odzven, 16. februar 2018 ― Brane Zorman in Irena Pivka na radiuCona že vrsto let razpirata slušno polje za radijsko umetnost v njenih heterogenih formah in pristopih, ki akt poslušanja skozi zvočno umetnost vtirajo v javni prostor, in sicer kot intervencijo na začasni frekvenci 88,8 Mhz-a, s spletnim oddajanjem, z resoniranjem v galerijskih prostorih in intervencijami v javni prostor.
MANILA V KREMPLJIH LUČI

MANILA V KREMPLJIH LUČI

Kurja polt, 16. februar 2018 ― MAYNILA SA MGA KUKO NG LIWANAG Julio, preprost in nedolžen mladenič s filipinskega podeželja, se na sledi svojemu izginulemu dekletu znajde v prestolnici. Ligayo so zvabili iz ribiške vasice z lažnimi obljubami o svetlejši prihodnosti in jo prisilili v prostitucijo. Juliu v Manili nemudoma ukradejo še tisto malo drobiža, kar ga premore. V [...] The post MANILA V KREMPLJIH LUČI appeared first on Kurja polt.

Srečanje kulturnikov s predsednikom vlade

Asociacija, 16. februar 2018 ― V četrtek, 15. februarja, je kulturnike sprejel predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Šlo je za sestanek, ki smo ga kulturniki od premiera zahtevali v skupni poslanici, ki ga je podpisala vrsta združenj, organizacij in posameznikov, ki skupaj predstavljajo več kot 85% vseh, ki se ukvarjamo s kulturo. V njej smo zahtevali umik dveh ključnih … Preberi več o Srečanje kulturnikov s predsednikom vlade
Punk v Kranju: AK47 / Đornata / Fršlus / Pasmaters / Nulla Osta

Punk v Kranju: AK47 / Đornata / Fršlus / Pasmaters / Nulla Osta

SPRP, 16. februar 2018 ― TrainStation predstavlja punk koncert, ki se bo v soboto 17.2.2018 od 20:00 dalje odvil v TrainStationu v Kranju. Nastopili bodo:  AK 47 (Zagreb, hc/crust punk) Fantje iz Zagreba so aktivni že skoraj dve dekadi, prisegajo pa izključno na anarhopunk. Za seboj imajo kar nekaj izdaj, njihova besedila so politično angažirane narave. Med drugim so (bili) tudi člani lokalne Antifašistične akcije, sodelovali so pri festivalu oziroma delavnicah "Drukčiji svet je moguč", (bili) so pa tudi avtorji fanzina "Konstruktivna borba". V preteklosti so bili tudi aktivni podporniki AC Molotov. Band se medmrežja spretno izogiba v širokem loku in tudi nasploh igrajo bolj poredko. Nazadnje so v Kranju nastopili oktobra 2012, zato nikar ne zamudite njihovega eksluzivnega nastopa. Kalašnikov vam bo dal vetra! Đornata (Ljubljana, raw hc punk/crust punk) Gre za zasedbo, ki zmanjšuje deficit kvalitetnih punk bandov pri nas, so pa tudi eden izmed najbolj dejavnih iz naših koncev. Kljub temu, da gre za relativno svež band, na sceni so cca 5 let, gre za znane obraze, ki so v polpreteklosti igrali v različnih bandih (TNT, Hell Patrol, Wasteland, Extreme smoke 57, Pleksus,..) in tako tvorile domačo punk sceno. Fantje prisegajo na hitrost ter kombinirajo surovi old school HC punk s crust in grind elementi. Vztrajajo na Diy etiki, ki jo vse bolj izpodriva potrošniški vsakdan. Skratka, njihovo glasbo lahko opišemo kot enostavno, hitro, dobro in glasno. Pasmaters (Pula, hc/punk) Pasmaters iz Pule, na sceni že od leta 1984! Po nekaj menjavah v zasedbi danes delujejo kot petčlanski band. Njihov album "Seeing Through Hardcore" iz leta 2008 mnogi nazivajo z najboljšim hrvaškim hardcore albumom. HC 80ih prihaja v Kranj! Nulla Osta (Pula, hc/punk) Dvojna bas rušada! Hitro, bučno in surovo! Legende pulske punk scene.  Fršlus (Idrija, punk) Slovenski punk bend iz Idrije, ki je aktiven na več področjih tako pri ustvarjanju avtorskih komadov kot pitju in drugih neumnostih.   Piše: R.A.F
SCCA-Ljubljana - Video art in videospot (2017) Diskusija

SCCA-Ljubljana - Video art in videospot (2017) Diskusija

DIVA nove pridobitve, 16. februar 2018 ― Okrogla miza v okviru projekta/razstave SCCA LAB o videospotih v 80. letih in danes, organizirana na festivalu kratkega filma FeKK leta 2017 (ZVOČNI POSNETEK). Sodelujoči: Neven A. Korda, Barbara Borčić, Matevž Jerman, Maja Prelog, Sašo Štih in Pia Nikolič (moderatorka). Razstava videospotov je bila postavljena v Projektni sobi SCCA. Izbor iz arhiva Postaja DIVA: Barbara Borčić, Peter Cerovšek Izbor FeKK: Pia Nikolič
Evelin Stermitz - Darovanje mesecu (2004) Avtorski video

Evelin Stermitz - Darovanje mesecu (2004) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 16. februar 2018 ― Video je interpretacija istoimenske pesmi Maje Haderlap. Prikazuje obraz, ki se v temi premika v več smereh. Zdi se, da obraz gleda v gledalca ali gledalko. Kar je odklon od tradicionalnih pravil gledanja (gledati in biti gledan) televizije v vsakdanjem okolju. Pesem, tako kot video, govori o gledanju, ogledovanju in iskanju. (Vir: Evelin Stermitz) Glasba: Iva Bittová, kapitulni sin, 1994.

GM oder – april 2018: Domen Koren, saksofon, in Aleksander Stachowski, harmonika

Glasbena mladina, 16. februar 2018 ― Vljudno vas vabimo na peto koncertno serijo 27. sezone koncertnega cikla GM oder: Domen Koren, saksofon, in Aleksander Stachowski, harmonika 9. april 2018, ob 18.30: Glasbena šola Kranj 11. april 2018, ob 18.00: Celjski dom Celje 12. april 2018, ob 19.30: Slovenska filharmonija Ljubljana Spored: Paavo Korpijaakko, Leon Firšt, Astor Piazzolla, Harri Vuori, Matej Bonin, Leszek Kołodziejski […]
SEXTILE

SEXTILE

Radio Študent, 16. februar 2018 ― Pred nocojšnjim nastopom kalifornijske post-punk trojice v Kinu Šiška,  smo se povorajali z člani Sextile. Več v posnetku!  

Miha Čebulj Arhitektura: Hiša NB

OUTSIDER, 16. februar 2018 ― Čez manjšo dolino pri Slovenj Gradcu se ozira hiša NB, delo pisarne Miha Čebulj Arhitektura, ki že na prvi pogled prevzame s svojo izrazito drugačnostjo. Kako drugačna je zares hiša NB? Ne da bi hotela biti preveč provokativna, prekinja z dediščino slovenskega modernizma in lastno argumentacijo raje išče drugje. Ta ‘drugje’ je bliže svetovni zakladnici…
Trgovina: Vojska nas ne vzame - Vojaška in begunska korespondenca družine Valentinčič med ...

Trgovina: Vojska nas ne vzame - Vojaška in begunska korespondenca družine Valentinčič med ...

Tolminski muzej, 16. februar 2018 ― Knjiga prinaša vpogled v "Žvanovo škatlo", škatlo, ki jo je od svojih prednikov podedovala Majda Valentinčič in v kateri so se ohranili dragoceni dokumenti, večinoma vezani na čas prve svetovne vojne. Gre za pisma, dopisnice, razglednice ter nekaj fotografij in drugih pisnih virov, ki jih je v škatlo vestno spravljala Terezija Valentinčič. Večina pošte je naslovljena nanjo, nekaj pa tudi na druge člane družine ...

Jerneja Samec: Razglednica s Primorske

Koridor, 16. februar 2018 ― Presahlo sonce iz špranj srka vodo, ožema pore in oblizuje ustnice.   Navlažim jih z balzamom, ki pronica v razpoke v tleh v steni kaplja in se podaljšuje v stalaktite.   Drsi in steguje se proti tlom.   Čedno se prepogne v steber, zdrsne v obok in prekopicne v most.   Čezenj zavalovi vlak, zaziblje […] The post Jerneja Samec: Razglednica s Primorske appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

NONUMENT: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov

OUTSIDER, 16. februar 2018 ― V sredo in četrtek 21. in 22. februarja se bo v Mestnem muzeju Ljubljana odvil dvodnevni mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov. Pojem Nonument označuje arhitekturo, spomenike in javne prostore 20. stoletja, ki so zaradi političnih in družbenih sprememb bodisi dobili nov simbolen pomen bodisi ga izgubili. Med Nonumente sodijo npr. spomeniki preteklih…

Glas in jezik

Kriterij.si, 16. februar 2018 ― Glas in jezik Irena Tomažin Zagoričnik: MES(T)O GLASU Urednik Fri, 02/16/2018 - 11:05 Glas in jezik Mes(t)o glasu je predstava, ki se giblje med reprezentacijo in prezentacijo ter je pravzaprav morda bližje koncertni izkušnji svobodne improvizacije kot klasičnemu teatru. Gledalec nima veliko uvida v to, kako je predstava strukturirana – njeno zgradbo lahko sluti le prek redkih diferenciacij v njej, denimo izmenjavanju solo in skupinskih točk vokalistk in plesalk. Obenem je meja med metaforičnostjo in nemetaforičnostjo nekaterih zvokov ter gibov zabrisana. Lahko bi rekli, da se nekoliko harmonično, tudi meditativno vzdušje Mes(t)a glasu veže na asociativno področje narave, medtem ko se hrup, trenutki iskanja, spočenjanja glasu, ki opominjajo na njegovo telesnost, veže na posamezne vokalistke, izločene iz harmoničnega reda. Vendar verjetno tu ne gre za idejo vrnitve k primordialni naravnosti, ki se je skozi čas izkazala za naivno, saj smo ugotovili, da je tudi sama ideja narava konstruirana. Nakazano dihotomijo med naravo in družbo, v katerih prihaja do različnih trenj, bi lahko razumeli tudi kot razkol med dvema konceptoma. Navsezadnje skupinsko petje sočasno budi aluzije tako na ptičja lepozvočja kot tudi na sirensko zapeljevanje, sploh v trenutkih zatemnitve odra. Nasprotje je morda analogno tistemu v Idealni, kjer se soočita idealni in realni tip materinstva, le da gre pri Mes(t)u glasu za žensko samo, ne glede na materinstvo. Prva rojeva otroka, druga pa lastni glas, tako da ga jemlje iz ust, zraven riga, se ji zatika ... Konkretna oseba ženskega spola je skoraj vedno v rojevanju glasu, ta se ne lomi le, kadar privzame že predpostavljene tone splošne ženske. Vendar bi bilo mogoče reči, da predstava obenem ne obsoja enoznačno obstoječe delitve, saj že omenjena meditativnost večine skupinskih dejanj deluje neironično, včasih celo sublimno, klasično. Morda tovrstna estetika hkrati preizprašuje našo percepcijo vokala, vsaj deloma zaznamovanega z njegovo zgo
Iz zlate dobe ljubljanskih razglednic

Iz zlate dobe ljubljanskih razglednic

Ljubljanske slike, 16. februar 2018 ― Obdobje med leti 1897 in 1918 imenujemo zlata doba razglednic. Z razvojem turizma se je zbirateljska mrzlica razširila po vsem svetu: ustanavljala so se svetovna in lokalna društva ljubiteljev razglednic, izdajale revije, prirejali svetovni kongresi in razstave ter komponirale celo […]

Glasovanja

Kriterij.si, 16. februar 2018 ― Glasovanja Irena Tomažin Zagoričnik: MES(T)O GLASU Urednik Fri, 02/16/2018 - 10:58 Glasovanja Irena Tomažin Zagoričnik ponovno stopa na uhojene poti raziskovanja telesa glasu, vendar, kot zmeraj, to počne pretanjeno iz druge lege. Njeno zanimanje za raziskovanje glasu je prišlo razmeroma pozno, ko se ji je leta 2005 na Dunaju v okviru Dance Weba na festivalu ImPulsTanz[1] kot že formirani plesalki nenadoma odprl nov teritorij raziskovanja, materialnost glasu. Pognala se je v raziskovanje nekega drugega telesa, ki lahko s fizičnim vstopa v paralelna gibanja ali antagonistično kljubuje in razpleta konvencionalno vez giba in zvoka. Predvsem jo je zaposlovalo vprašanje uprostorjenja glasu, kako glasu odmeriti določeno vidnost in ga zajeti v odrsko postavitev, saj največji trik glasu tiči prav v njegovi izmuzljivosti in liminalnosti. Je temeljno zvezan s fizisom, dobesedno gre skozi telo in ga povratno oblikuje in gnete, a je njegov izvor nemogoče locirati. Glasilke sicer vibrirajo, zagotovo se tam nekaj dogaja, vendar glasu ne vidimo, dokler se v nekem trenutku ne utrga od telesa in postane njegov presežni učinek.[2] Glas, ki je skozi zgodovino temeljno zvezan z vprašanjem človeškega, je za ustvarjalko najbolj zanimiv tam, kjer je povsem odtujen in neprepoznaven, kjer je bodisi strojen in elektronski bodisi animalističen, kot da bi vseskozi potekali procesi desubjektivacije in objektifikacije glasu. Njena glasovanja so pogosto polna zatikov, šumov, cviležev, škripanj in mehanskih izpustov, tega, kar v največji meri oblikuje sodobno sonorično krajino.[3] S tremi soustvarjalkami, Adriano Josipović, Niko Rozman in Natašo Živković, je v predstavi Mes(t)o glasu bolj in dlje razprla mesenost, afektivnost in neprepoznavnost glasu, ko ga je postavila na križišče gomazenja telesne notranjosti in kultivirane telesne zunanjosti, med subjekt in objekt, med biološko maso in politiko (skupnega) ter med naravo in tehnologijo, s tem pa skušala zarezati tudi v očitne binarizm

Goran Potočnik Černe: Glasba in mi (ne-vsi)

Sodobnost, 16. februar 2018 ― Glasba je časovna umetnost. LP film Buldožer – Pljuni istini u oči, film Varje Močnik, Igorja Bašina in Barbare Kelbl. LP film Pankrti – Dolgcajt, film Igorja Zupeta, Igorja Bašina in Barbare Kelbl. Produkcija: Nord Cross Production. Slovenija, 2017, 2006.…

Vinko Möderndorfer: Druga preteklost (Alenka Urh)

Sodobnost, 16. februar 2018 ― Alenka Urh   Vinko Möderndorfer: Druga preteklost. Novo Mesto: Založba Goga, 2017; spremna beseda Aljoša Harlamov.   Roman Druga preteklost Vinka Möderndorferja je monumetalna prozna freska epskih razsežnosti, je gibanje živega izobilja podob, obrazov in dogodkov, ki kot izraz velike ustvarjalne…

Marko Pavliha: Sen gerlinskega gozda

Sodobnost, 16. februar 2018 ― Radi bi bili center sveta. To je človeško, je pa tudi črna luknja, ki požira vesolje in hkrati naše duše, spomine, življenja, usode in zgodbe, ki si jih pripovedujemo, ker želimo osmisliti dejstvo, da smo, namesto da nas ne bi…

Jan Tarman: Milost

Sodobnost, 16. februar 2018 ― Zbudila sem se, ne da bi premaknila en sam prst. Odprla sem oči in prisluškovala. Šogun je še spal. Le komaj opazno dviganje in spuščanje prsnega koša je pričalo o tem, da je živ, njegovo dihanje ni vzbudilo niti šuma.…

Andrej Pleterski z Branetom Mozetičem

Sodobnost, 16. februar 2018 ― Pleterski: V vašem primeru bi bilo najbrž licemerno, če bi se pogovor omejeval na znotrajliterarne zadeve. Tako ali drugače precej posežemo v vašo biografijo, intimno in družbeno plat, ki obe prežemata tudi vašo poezijo in prozo.   Mozetič: Življenje in…

Jan Krmelj bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 16. februar 2018 ― Jan Krmelj je gledališki režiser in mislec. Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je sprejel iz rok Muanisa Sinanovića. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskal bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločil, da obiskovalcem portala v branje priporoči več besedil: Nekje drugje (Zala Dobovšek, Tin Grabnar, Nina Šorak), Slovensko narodno gledališče (Janez Janša), Rdeči atom (Miha Marek), Neke noči neke deklice nekje umirajo (Katja Gorečan), Grobnica za Pekarno (Ivo Svetina), Blaznost igre ter Nižina neba (Nebojša Pop-Tasić), Mi, evropski mrliči (Simona Semenič) ter Sen 59 (Tibor Hrs Pandur).

Alma R. Selimović bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 16. februar 2018 ― Alma R. Selimović, vodja razvojnih projektov pri zavodu Bunker, je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Muanisa Sinanovića. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst tisočdevetstoenainosemdeset Simone Semenič.

Bine Debeljak bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 16. februar 2018 ― Bine Debeljak je študent 3. letnika filozofije s primerjalno književnostjo. Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je sprejel iz rok Muanisa Sinanovića. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskal bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločil, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Iva Svetine Grobnica za Pekarno.
Bistvo vietnamskega novega leta je petnajstminutni ognjemet

Bistvo vietnamskega novega leta je petnajstminutni ognjemet

Marijan Zlobec, 16. februar 2018 ― Praznovanja novega leta brez ognjemeta ni. Hanoj je to potrdil tisočodstotno. Deset tisoči Hanojčanov so obkolili jezero in vse ulice samo zato, da bi videli ognjemet, ki se je začel točno opolnoči in trajal razkošnih petnajst minut. Ognjemeta polovica ljudi sploh ne vidi, ker pogled nanj zakriva drevje, vse fotografije Marijan Zlobec Hrupa v smislu […]
Kje je tvoj brat? Kje je tvoj pes?

Kje je tvoj brat? Kje je tvoj pes?

Časnik, 16. februar 2018 ― V medijih najbolj pritegnejo novice v črni kroniki, še zlasti če so rumeno obarvane. Tako je afera Baričevič z domnevno spolno zlorabo bulmastifov dvignila ogromno prahu, ki se ni polegel niti po osmih letih. Znova ga je namreč dvignila podelitev nagrade Prešernovega sklada Maji Smrekar […]
Kje je tvoj brat? Kje je tvoj pes?

Kje je tvoj brat? Kje je tvoj pes?

Časnik, 16. februar 2018 ― V medijih najbolj pritegnejo novice v črni kroniki, še zlasti če so rumeno obarvane. Tako je afera Baričevič z domnevno spolno zlorabo bulmastifov dvignila ogromno prahu, ki se ni polegel niti po osmih letih. Znova ga je namreč dvignila podelitev nagrade Prešernovega sklada Maji Smrekar za umetniški opus, v katerem doji psa. V pogovoru za […] The post Kje je tvoj brat? Kje je tvoj pes? appeared first on Časnik.

Renesančni Palazzetto v palači Albertoni Spinola sredi Rima na dražbi

Misli, 16. februar 2018 ― Potem ko so lani pri dražbeni hiši Christie's prodali sliko Odrešenik sveta Leonarda da Vincija, je bilo sedaj na trg uvrščeno še eno italijansko renesančno delo - arhitekturna mojstrovina Palazzetto v palači Albertoni Spinola, ki sta jo sredi Rima postavila Giacomo Della Porta in Girolamo Rainaldi. Novega lastnika bo iskala na posebni dražbi.
še novic