Prof. ddr. Marija Stanonik prejela plaketo občine Divača 2018

Prof. ddr. Marija Stanonik prejela plaketo občine Divača 2018

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. avgust 2018 ― Akademkinja, prof. ddr. Marija Stanonik, znanstvena svétnica, izredna članica Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in utemeljiteljica slovenske slovstvene folkloristike je julija letos prejela tudi Plaketo Občine Divača 2018 za strokovno – znanstveno raziskovanje, uveljavljanje  in ovrednotenje folklornega gradiva zbranega na Divaškem, Vremskem, Senožeškem in v Brkinih ter  vključenost le-tega v slovensko nesnovno kulturno dediščino. Portret prof. ddr. Marije Stanonik – Foto: občina Divača Več kot desetletje že vodi raziskovalna pot  ddr. Marije Stanonik tudi skozi slovstveno folklorno dediščino Občine Divača. S  svojim znanstvenim visoko strokovnim pristopom in sodelovanjem je prispevala k ugledu in uveljavitvi Občine Divača. Že leta 1994 je kot urednica znanstvene revije pri SAZU Traditiones opazila  raziskovalne rezultate divaških šolarjev in objavila njih članek z naslovom Brkinski govor. Leta 1998 pa je ovrednotila knjigo  Zlate nitke časa – Po poteh naravne in kulturne dediščine v občini Divača (avtorice Jožice Planinc), ki sta jo izdali OŠ Divača in Občina Divača. ─ Tenkočutna slovstvena folkloristka si namreč že desetletja vztrajno prizadeva za vključitev slovstvene folklore v izobraževalni proces na vseh ravneh in že v knjigi-učbeniku Slovstvena folklora v domačem okolju (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1990) poudarja pomen domačega okolja za prenašanje duhovne kulture domačega kraja na mlade rodove in  da je slovstvena folklora vrednota; ob tem pa strogo zavrača tista dela, ki prihajajo na dan, kot sama pravi, pod plaščem folklorizma, domoljubja in ljubiteljstva, s čimer tako avtorji posamezniki kot tudi društva često opravičujejo pomanjkljivo strokovnost. Marija Stanonik, magistrica etnologije, doktorica družbenih, humanističnih in teoloških znanosti s področja filologije, doktorica literarnih znanosti ter profesorica slovenske književnosti je pobudnica, snovateljica in strokovna urednica  knjižne zbirke slovstvenih folklornih p

11. avgusta 1924 je v Triglavski severni steni umrl Klement Jug, alpinist, filozof in pisatelj

Kamra.si, 11. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. avgusta 1924 je v Triglavski severni steni umrl Klement Jug, alpinist, filozof in pisatelj. Rodil se je 19. novembra 1898 v Solkanu.  Rodil se je kot najmlajši izmed šestih otrok materi Karlini Poberaj, gospodinji, in očetu Antonu, mizarju. Med letoma 1910 in 1915 se je šolal v gimnaziji v Gorici, potem pa do leta 1919 na ljubljanski gimnaziji. Že kot dijak se je posvečal vprašanju naroda in narodne zavesti in sodeloval v preporodovskem gibanju.  Leta 1916 mu je umrl oče in njegova družina je bila prisilno izseljena, začasno so se naselili na Bledu, kamor je med počitnicami prihajal tudi Klement. Že leto kasneje je bil vpoklican v vojsko, služil jo je na Južnem Tirolskem do leta 1918. Junija 1919 je maturiral in se potem vpisal na ljubljansko vseučilišče, smer naravoslovje in filozofija – slednjo je študiral pod mentorstvom profesorja Franca Vebra. Posvetil se je predvsem analizi duševnega stanja, ki ga doživlja človek v stiski, in na to temo leta 1923 tudi doktoriral s tezo »O vzročnosti duševnosti«. Pot ga je vedno bolj zanašala na področje psihologije, tudi kasneje, ko je nadaljeval študij v Padovi. Tu se je začel več ukvarjati z etiko in analizo čustvenih doživljajev – predvsem svojih lastnih. Moč volje, telesne in duševne sposobnosti je preizkušal in utrjeval tudi na svojih alpinističnih podvigih. Zanje se je začel navduševati leta 1920, ko se je prvič povzpel na Triglav. Od tedaj je izkoristil ves svoj prosti čas za plezanje in na tem področju pustil močan pečat. Svoje vzpone – teh se je v štirih letih njegovega plezanja nabralo kar 54 – je opisal tudi v treh spisih, ki so izšli še za časa njegovega življenja v Planinskem vestniku. Nekateri so izšli posthumno. Bil je poznan kot vztrajen, drzen, a preudaren plezalec, zato se pojavlja veliko vprašanj okrog njegove prezgodnje smrti. Viri navajajo, da je dolgo čakal na prijatelja, s katerim naj bi šla skupaj plezat. Ker ta ni prišel, se je Jug sam odpravil na turo v seve

11. avgusta 1942 je umrl Slavko Savinšek, slovenski pisatelj in pesnik

Kamra.si, 11. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. avgusta 1942 je v Beogradu umrl Slavko Savinšek, slovenski pisatelj in pesnik. Rodil se je 30. septembra 1897 v Tiroseku. Po končanem šolanju je v letih 1917-1919 študiral pravo na Dunaju in v Zagrebu, kjer je leta 1922 diplomiral. Delal je v finančni upravi v Kamniku, Nišu in nazadnje kot višji svetnik pri ministrstvu za finance v Beogradu. Poročil se je z Marijo Černe z Jesenic. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Marjan, Jakob, Bogomila in Jurij. Jakob je bil eden prvih modernističnih kiparjev na Slovenskem. Marjan je leta 1941 odšel k očetu v Beograd, kjer je kasneje delal kot znanstvenik na Inštitutu za mednarodno politiko. Slavko Savinšek se je ukvarjal tudi s slikarstvom in svoja dela razstavljal v okviru Udruženja likovnih umetnika Srbije. Zaradi protinemške dejavnosti je bil Slavko Savinšek zaprt in poleti 1942 ustreljen. Pisateljsko se je pričel uveljavljati že v zgodnjih gimnazijskih letih. Objavljal je v različnih listih in zbornikih. Najprej so izšle pesmi, pozneje se je posvetil prozi, zlasti povesti iz kmečkega, delavskega in meščanskega življenja.   Vir: http://www.gorenjci.si/osebe/savin%C5%A1ek-slavko/478/Prispevala: Občinska knjižnica Jesenice    Bil je oče kiparja Jakoba Savinška, Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slavko_Savinšek

11. avgusta 1844 je umrl Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec

Kamra.si, 11. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. avgusta 1844 je na Dunaju umrl Jernej Kopitar, slovenski jezikoslovec. Rodil se je 21. avgusta /23. avgusta 1780 v Repnjah pri Vodicah. Kopitar se je rodil kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije, rojeni Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana ("Dorfrichter"). To vsekakor pomeni, da je znal brati, pisati in računati in je kot razmeroma izveden mož spremljal tudi terezijansko - jožefinske reforma. Otrokom, trije so že zgodaj umrli, je omogočil tako detinstvo, ki je značilno za podeželje tistega časa: življenje v brezkončni svobodi narave in postopno uvajanje v ciklično obrednost kmečkega dela. "Ko je bilo Jerneju nekako devet let," beremo v avtobiografiji, "in je že pasel čredo svojega očeta in pazil nanjo - in ti davidovski spomini na hrib in hosto še zmeraj sodijo med njegove najprijetnejše - ga je nekoč oče vprašal, ali bi hotel iti v šole." Z desetimi leti je odšel v ljubljansko normalko (osnovno šolo). Tja je prišel proti koncu januarja, šola pa se je začela že z novembrom. Vendar je bil Jernej tako bister, da je razred izdelal v rednem času. Mučilo ga je domotožje, toda zmagal je njegov ponos (da se ne bi iz njega norčevali, če bi šolo pustil). Ves čas šolanja je kot odličen učenec dobival prvo darilo in štipendijo. Pri štirinajstih letih, ko je Jernej Kopitar zaključil 2. razred gimnazije, so mu za kolero umrli starši. Po končani filozofiji ga je baron Žiga Zois vzel za domačega učitelja svojemu nečaku. Zatem je bil več let njegov tajnik, knjižničar in varuh mineroloških zbirk.  Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši. Kasneje je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža L

1938 – Ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti

Zgodovina na dlani, 11. avgust 2018 11. avgusta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Zaradi unitaristične naravnanosti Kraljevine Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med drugo svetovno vojno. 26.01.1943 je bila sprejeta v italijanski … Preberi The post 1938 – Ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti appeared first on Zgodovina na dlani.

Kamfest 2018: Odprtje otroškega odra in razstava “Zid”

Kamnik.info, 11. avgust 2018 ― Otroška predstava je že prvi dan Kamfesta privabila veliko gledalcev ter s tem pričarala zabavo in otroški smeh. S festivalom pa se je na Katzenbergu odprla zanimiva likovna razstava treh umetnikov z naslovom Zid, ki bo za ogled na voljo v času Kamfesta. Odprtje otroškega odra Že prvi dan je bilo v Kršmančevem parku burno ... The post Kamfest 2018: Odprtje otroškega odra in razstava “Zid” appeared first on Kamnik Info.

Slovenski gasilski muzej

ZZMS, 11. avgust 2018 ― Pred muzejem je na kamnu vgrajena plošča, ki spominja na ustanovitev Prve požarne brambe na Slovenskem. Na pobudo metliškega graščaka Josipa Savinška so jo Metličani ustanovili leta 1869. The post Slovenski gasilski muzej appeared first on ZZMS.

Spomeniki zaslužnim Belokranjcem

ZZMS, 11. avgust 2018 ― Pred Metliškim gradom stojijo spomeniki zaslužnim Belokranjcem: Otonu Župančiču, Niku Županiču, Jožu Dularju, Alojzu in Engelbertu Ganglu. The post Spomeniki zaslužnim Belokranjcem appeared first on ZZMS.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 11. avgust 2018 ― Založba Učila je izdala biografijo Leonarda da Vincija Walterja Isaacsona, založba Miš novi del iz zbirke Nekoč Morrisa Gleitzmana. Pri Mladinski knjigi so izdali drugo delo z dogodivščinami Pasjega moža, ki jih podpisuje Dav Pilkey, pri KUD Sodobnost International pa slikanico Beli in črni muc avtorice Hilli Rand z ilustracijami Catherine Zarip.
Na TV SLO 1 prihaja večkrat nagrajena serija Deklina zgodba

Na TV SLO 1 prihaja večkrat nagrajena serija Deklina zgodba

Misli, 11. avgust 2018 ― Na prvi program Televizije Slovenija naslednjo soboto prihaja večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Dogajanje je postavljeno v bližnjo prihodnost ZDA, ki se zdaj imenuje Gilead, totalitarna diktatura pa pravice daje le moškim. Zgodbo gledalec spremlja skozi perspektivo Odfrede.

Stari slovenski mostovi – 4.del

OUTSIDER, 11. avgust 2018 ― KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…

11. avgusta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Kamra.si, 11. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. avgusta 1938 je bila kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Akademija domuje v palači Lontovž na Novem trgu v Ljubljani, ki stoji na mestu nekdanje palače deželnih stanov, po kateri je dobila tudi ime (iz nemške besede Landhaus). Sedanjo obliko je dobila po prezidavi iz druge polovice 18. stoletja in nato krčenju zaradi posledic potresa leta 1895. Leta 1921 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede in je bilo zametek Akademije znanosti in umetnosti. Leta 1925 sta združila moči Znanstveno društvo za humanistične vede in Narodna galerija ter ob pomoči Slovenske matice in drugih društev pričela udejanjati zamisel o ustanovitvi Akademije. Leta 1938 je bil sprejet zakon, s katerim je bila ustanovljena državna akademija in s tem je prenehalo delovati društvo Akademija znanosti in umetnosti. Najprej je delovala v drugem nadstropju Lontovža, po letu 1945 pa v celotni zgradbi. S širitvijo dejavnosti, se je SAZU razširila tudi na sosednje zgradbe ob Novem trgu. Zaradi unitaristične naravnanosti prve Jugoslavije, ki je nasprotovala nacionalnim imenom, je bilo njeno uradno ime Akademija znanosti in umetnosti (AZU). Pridevek »slovenska« je dobila med vojno. 26. januarja 1943 je bila sprejeta v italijanski Narodni svet akademij (Consiglio nazionale delle Academie). Po drugi svetovni vojni so bili v SAZU izvoljeni tudi nekateri vodilni komunisti oz. politiki (Boris Kidrič in Boris Ziherl kot redna člana SAZU ter Josip Broz in Edvard Kardelj kot častna člana). Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (razredih), glede na znanstveno ali umetniško področje, iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki.  Več: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_akademija_znanosti_in_umetnosti
1940 Nadlesk – Žetev in mlatenje žita

1940 Nadlesk – Žetev in mlatenje žita

Stare slike (Cerknica), 11. avgust 2018 ―  Andrejčevi iz Nadleska se veselijo zajetnega kupa zlatorumene pšenice. Nekaj je gotovo – kruha ne bodo lačni. Vsi so delovno oblečeni, Jakob nosi klobuk, dekleta so pokrita na marinko, le Pepca je pokazala dolge valovite lase, zavezane z ruto na tilniku. Očitno je bil lep dan, ker imajo kratke rokave. Med njimi sta tudi priseljenec Lazo in vaščan Jože v delovnih oblekah in obuta […]

Locarno v pričakovanju dobitnika zlatega leoparda

Misli, 11. avgust 2018 ― V Locarnu bodo danes podelili nagrade 71. mednarodnega filmskega festivala, ki bolj kot na zvezdnike stavi na film. V glavnem tekmovalnem programu festivala, ki se postavlja ob bok Cannesu, Berlinu in Benetkam, se za glavno nagrado, zlatega leoparda, poteguje 15 filmov. V njih so v ospredju junakinje.
še novic