Novice

aktualno

PIFcamp 2018 – zvok in slika

PIFcamp 2018 – zvok in slika

PIFcamp, 10. avgust 2018 ― Projekti, ki so si jih zamislili obiskovalci letošnjega tabora, počasi prihajajo v sklepno fazo. V Library of Missing Parts and Inclusive Circuits gradimo zbirko manjkajočih grafičnih reprezentacij, ki na duhovit način ilustrirajo naš odnos s tehnologijo. Za lažje zaznavanje lastnih in umetniških postopkov in procesov smo se skupaj s Hannah Perner-Wilson in Vaclavom Pelouškom lotili … Continue reading PIFcamp 2018 – zvok in slika The post PIFcamp 2018 – zvok in slika appeared first on PIFcamp.
PIFcamp 2018 – zvok in slika

PIFcamp 2018 – zvok in slika

PIFcamp, 10. avgust 2018 ― Projekti, ki so si jih zamislili obiskovalci letošnjega tabora, počasi prihajajo v sklepno fazo. V Library of Missing Parts and Inclusive Circuits gradimo zbirko manjkajočih grafičnih reprezentacij, ki na duhovit način ilustrirajo naš odnos s tehnologijo. Za lažje zaznavanje lastnih in umetniških postopkov in procesov smo se skupaj s Hannah Perner-Wilson in Vaclavom Pelouškom lotili … Preberi več o PIFcamp 2018 – zvok in slika The post PIFcamp 2018 – zvok in slika appeared first on PIFcamp.
Odprta sobota 2018!

Odprta sobota 2018!

PIFcamp, 10. avgust 2018 ― PIFcamp se počasi bliža koncu, pred nami pa je veliki finale – tradicionalna Odprta sobota, na kateri se lahko spoznate z letošnjimi udeleženci in preverite kaj smo tekom tedna počeli. S programom začnemo ob 13. uri, aktivnosti pa bodo potekale do poznega večera. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, možnosti za prenočevanje pa lahko preverite … Preberi več o Odprta sobota 2018! The post Odprta sobota 2018! appeared first on PIFcamp.

SONICA – OPEN CALL ZA GLASBENIKE

Kino Šiška, 10. avgust 2018 ― Ljubljanski festival drzne elektronske glasbe SONICA in SHAPE platform razpisujeta natečaj za slovenske glasbene ustvarjalce s koncertnimi izkušnjami, ki bi želeli postati del programa na SHAPE Showcase večeru letošnjega festivala SONICA. Dogodek bo potekal 27. septembra 2018.

10. avgusta 1982 je umrla Marja Boršnik, literarna zgodovinarka

Kamra.si, 10. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgusta 1982 je na Mljetu umrla Marja Boršnik, literarna zgodovinarka. Rodila se je 24. januarja 1906 v Borovnici.  Rodila se je v Košutovi hiši v Borovnici. Leta 1925 je v Ljubljani maturirala na realni gimnaziji, nato pa se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je 2. julija 1929 diplomirala iz zgodovine slovenske književnosti z južnoslovanskimi književnostmi, primerjalne književnosti s teorijo književnosti in zgodovine slovenskega jezika, narodne zgodovine in nemškega jezika s književnostjo. Med letoma 1930 in 1942 je poučevala na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani, Leskovcu v Srbiji, Celju in spet v Ljubljani. Medtem je leta 1932 na Filozofski fakulteti opravila profesorski izpit, 30. septembra 1938 pa tam promovirala z disertacijo Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi.

10. avgusta 1972 je umrl France Stelè , umetnostni zgodovinar in konservator

Kamra.si, 10. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgusta 1972 je v Ljubljani umrl France Stelè , umetnostni zgodovinar in konservator. Rodil se je 21. februarja 1886 v Tunjicah. France Stelè je ob Izidorju Cankarju in Vojeslavu Moletu predstavnik klasičnega rodu slovenske umetnostne zgodovinske in eden najzaslužnejših raziskovalcev slovenske umetnosti, konservator, profesor, likovni kritik in urednik. France Stelè, rojen 21. februarja 1886 v Tunjicah pri Kamniku kmetu Francetu in Jožefi Stelè (rojeni Pavlič), je ljudsko šolo obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Kranju (1898–1906) in se kljub izrazitemu matematičnemu talentu odločil za študij umetnostne zgodovine. Po odsluženem vojaškem roku (30. avstrijski pešpolk v Lvovu) je 1907 študiral slovanske jezike in zgodovino na dunajski Filozofski fakulteti in tu postal član Inštituta za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje. Na umetnostno-zgodovinskem študiju, ki je bil Steletov osrednji študijski predmet, sta bila glavna učitelja prof. Max Dvořák, ki je štel Steleta med svoje najljubše učence ter mu ostal prijatelj do smrti 1921, in Julius Schlosser. Poslušal je tudi predavanja Jos. Strzygowskega. Leta 1911 je končal študij in se usposobil za arhivsko, bibliotečno, muzejsko in spomeniško službo.

Stari slovenski mostovi – 3.del

OUTSIDER, 10. avgust 2018 ― LESENI MOSTOVI VZHODNE SLOVENIJE Medtem ko je na Primorskem in Notranjskem ohranjenih veliko kamnitih mostov, pa se predvsem vzhodna Slovenija ponaša s tradicionalnimi lesenimi mostovi. Kamniti mostovi so preživeli v današnji čas zaradi trajnosti kamna. Leseni mostovi pa so se morali, da po njih lahko hodimo še danes, do nedavnega ohraniti tudi v obrtniškem znanju.…
Odprta sobota 2018!

Odprta sobota 2018!

PIFcamp, 10. avgust 2018 ― PIFcamp se počasi bliža koncu, pred nami pa je veliki finale – tradicionalna Odprta sobota, na kateri se lahko spoznate z letošnjimi udeleženci in preverite kaj smo tekom tedna počeli. S programom začnemo ob 13. uri, aktivnosti pa bodo potekale do poznega večera. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, možnosti za prenočevanje pa lahko preverite … Continue reading Odprta sobota 2018! The post Odprta sobota 2018! appeared first on PIFcamp.

Znakovni proizvodni stroj

Kriterij.si, 10. avgust 2018 ― Znakovni proizvodni stroj Matija Ferlin: Staging a Play: Antigona Urednik Fri, 08/10/2018 - 14:17 Znakovni proizvodni stroj Matija Ferlin v novem projektu Staging a play: Antigona stika dve praksi, ki ju je razvijal doslej. Prva je solo struktura uprizoritve, ki kompleksnost uprizoritvenega materiala omeji na enega izvajalca, Ferlin jo je izgrajeval zlasti skozi serijo Sad sam; druga je ustvarjanje polja možnosti za približevanje koreografije in naracije. Slednjo je raziskal v projektih pod skupnim naslovom Staging a play, kjer je vzpostavil precizen formalističen mehanizem, ki sočasno sleče telo iz ovoja šolane gibalne tehnike in ga na novo sooči z naracijo teksta, bodisi s poezijo, prozo ali dramo. Ferlinova slast do klasičnega besedila in gledališča ga je v polju plesnega vzpostavila kot unikum, vsaj v okvirih regionalnih umetniških praks, saj je ples kot avtonomna umetnost vse prej kot zavezan uzgodbenju. Ferlin v podstati evropskega imaginarija Antigoni najde možnost ustvarjanja koraka vstran od njegovih dosedanjih umetniških izvajanj. Pa to ne toliko na račun samega izbora teksta, saj se zdi, da bi v tej formalistični igri, ki gledališče spreminja v natančen znakovni proizvodni stroj, čisto semiotiko pravzaprav, to lahko bil praktično katerikoli, ki bi omogočil vzpostavljanje kolektivnih občih točk in za ustvarjalca partikularni presežni impulz. Torej, dejali smo, čista semiotika, iz katere se poraja stranpot. Ferlin jo proizvaja na več ravneh hkrati, te so ena od druge razdvojene in v razhajanju zarisujejo zoperstavitev mimetičnosti. Na odru so telo izvajalca, hkrati tudi režisersko in koreografsko, ki potuje po minimalistični pokrajini, ošiljene palice, čelada in kamenje, elementi pač, ki v vsaki glavi sestavijo imaginarij antične Grčije. Od zunaj, tako se sprva zdi, prihaja potujitveni glas, na katerem počiva zgoščena naracija, ki zaobjame dialoško strukturo in levitve likov. Off glas, nekolikanj odmaknjen tudi zaradi tehnološkega vmesnika in nič
S Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

S Primožem Simonitijem o humanizmu na Slovenskem

ARS Ars humana, 10. avgust 2018 ― Oddajo posvečamo spominu na nedavno umrlega akademika Primoža Simonitija Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno umrlega akademika Primoža Simonitija. Bil je klasični filolog, upokojeni redni profesor za latinščino na filozofski fakulteti v Ljubljani, odličen prevajalec in izjemen strokovnjak za humanizem na Slovenskem. Dognanja večletnega marljivega in zelo natančnega raziskovanja tega področja je strnil v odmevni monografiji Humanizem na Slovenskem. V njej je podal portrete nekaterih naših osrednjih humanistov ter predstavil miselnost renesančnega intelektualca in delovanje struktur, v katerih so ti intelektualci delovali in živeli. V svojih znanstvenih razpravah je tudi dokazal, da so se renesančni izobraženci iz slovenskih dežel enakovredno vključevali v širše evropske tokove. Monografija Humanizem na Slovenskem je leta 2008 izšla tudi v nemškem prevodu pri Avstrijski akademiji znanosti. Ob tej priložnosti je nastal pogovor Mihe Zora z akademikom Primožem Simonitijem o humanizmu v slovenskih deželah.

10. avgusta 1896 so odprli prvo Triglavsko kočo na Kredarici

Kamra.si, 10. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgusta 1896 so odprli prvo Triglavsko kočo na Kredarici Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na svetu, ki ga je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD; slavnostno so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi, 8. septembra 1909, preimenovali v Triglavski dom na Kredarici.

10. avgusta 1969 je umrl Tone Seliškar, pesnik in pisatelj

Kamra.si, 10. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgusta 1969 je v Ljubljani umrl Tone Seliškar, pesnik in pisatelj. Rodil se je 1. aprila 1900 v Ljubljani.  Rodil se je v obrtniško-železničarski družini kot zadnji, sedmi otrok očetu Antonu in materi Mariji. Šolanje je pričel na osnovni šoli na Vrtači, dokončal pa ga je na učiteljištvu v Ljubljani, kjer je leta 1919 maturiral. Prvo učiteljsko mesto je dobil leta 1919 v Dramljah pri Celju. Leta 1920 je poučeval na Prežinu nad Štorami, leta 1921 pa v Trbovljah. V Trbovljah je sodeloval pri delavskih socialističnih društvih, kjer je režiral in pisal (pesniška zbirka Trbovlje, 1923). Nekaj časa je učiteljeval tudi v Reki pri Laškem in v Cerkljah pri Brežicah. Leta 1925 je dobil mesto učitelja na meščanski šoli v Ljubljani na Prulah. Leta 1942 je na pobudo Prežihovega Voranca postal član Osvobodilne fronte. Med drugo svetovno vojno (jeseni 1943) je odšel v partizane, kjer je predaval, recitiral in objavljal svoja besedila. Po vojni je delal pri informacijskem vestniku OF Slovenskem poročevalcu, bil pa je tudi glavni urednik časopisa Delavske enotnosti. Od ustanovitve leta 1951 do 1954 je bil predsednik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, od leta 1958 do 1962 pa je bil tudi urednik založbe Borec. Umrl je 10. avgusta 1969 v Ljubljani.

10. avgusta 1893 se je rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik

Kamra.si, 10. avgust 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgusta 1893 se je v Kotljah rodil Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik. Umrl je 18. februarja 1950 v Mariboru. Bil je pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odsotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta 1924 in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti (1925). Rodita se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925).Posvečal se je političnemu delu in oblast ga je neprestano preganjala. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Dobrdob.
V Brežice prihaja Orchestra Barocca San Marco

V Brežice prihaja Orchestra Barocca San Marco

Seviqc Brežice, 10. avgust 2018 ― Na praznično sredo, 15. avgusta 2018, v Grad Brežice prihaja italijanska zasedba Orchestra Barocca San Marco pod vodstvom dirigenta Paola Faldija s koncertnim programom Antonio Vivaldi: Arije in koncerti. S sopranistko Lucio Cortese in solisti nas bodo popeljali v beneška gledališča 18. stoletja, kjer je bila uprizorjena večina Vivaldijevih oper.

Jaša: Nowhere / Now Here (Art hotel Tartini)

OUTSIDER, 10. avgust 2018 ― Umetnik Jaša je s sodelavci v Piranu tenkočutno prenovil notranjost Art hotela Tartini. Ta tako postaja prostor celovite izkušnje dobrega počutja, kjer smo poleg gostoljubja deležni tudi vrhunskega ambienta. Hotel Tartini na Tartinijevem trgu v Piranu je letos spomladi po obsežni prenovi ponovno odprl svoja vrata. Odlična lokacija in eminentno ime, ki ga hotel nosi,…

V Kamniku se danes začenja 15. festival Kamfest

Misli, 10. avgust 2018 ― Poletje v Kamniku bo te dni razgibal festival Kamfest. Dogajanje na glavnem odru v Keršmančevem parku bo drevi ob 20. uri uvedel koncert skupine Arche, ki se je ponovno zbrala za Kamfestovih 15 let. Na otroškem odru bo lutkovno-igrana predstava Lee Menard Trobla in ključ, na večernem odru pa bo mogoče prisluhniti moravški grunge skupini The Mint.
Vse trdno se stopi v zrak

Vse trdno se stopi v zrak

ARS Svet kulture, 10. avgust 2018 ― O razstavi Jona Derganca v Galeriji ŠKUC Vse trdno se stopi v zrak je naslov konceptualne fotografske razstave Jona Derganca v Galeriji Škuc, na kateri umetnik sooča materialne procese nastanka fotografije in njihove vizualne in pomenske učinke. Ena izmed rdečih niti razstave je prevpraševanje vloge gledajočega subjekta in njegovih pričakovanj oziroma onemogočanje gledalčevega poistovetenja s fotografijo. V oddaji se bomo posvetili tudi jeziku – kot identifikacijskemu elementu narodne skupnosti – na primeru odnosa do jezika manjšine v Italiji, ki posledično vpliva tudi na zavest pripadnosti. Vabljeni k poslušanju!
še novic