Adrift (2018)

Adrift (2018)

Deseta umetnost, 9. avgust ― Po resničnih dogodkih navdihnjena zgodba o paru, ki sta se znašla sredi največjega orkana v zgodovini. Tami se po orkanu prebudi in najde uničeno barko in hudo poškodovanega Richarda. Brez navigacije ali kakršnekoli druge pomoč bo morala Tami najti moč, da bi ju spravila nazaj na varno. Septembra 1983 je bila prihodnost za Tami Oldham Ashcraft […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Hereditary (2018)  Podelitev filmskih nagrad bafta v znamenju Povratnika  [Pozor, hud prizor] - A Few Good Men (1992)  Silent House (2011)  Citizen Kane (1941) Copyright © Deseta umetnost [Adrift (2018)], All Right Reserved. 2018.
V iskanju (izgubljenega) raja

V iskanju (izgubljenega) raja

LUD Literatura, 9. avgust ― Pesmi čilskega pesnika Raúla Zurite so lani v prevodu Janine Kos prvič izšle v slovenščini, izdaja pa je kar ambiciozna: izbrana dela iz osmih zbirk med obdobjem dobrih štiridesetih let s kratkim tekstom o avtorjevem življenju in delu na koncu knjige.
Leo van Doeselaar in njegov recital v koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu

Leo van Doeselaar in njegov recital v koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu

ARS Obiski kraljice, 9. avgust ― V oddaji vabimo k poslušanju orgelskega koncerta, ki je potekal v Amsterdamu, v znameniti koncertni hiši Concertgebouw, ki so jo konec 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. […] V oddaji vabimo k poslušanju orgelskega koncerta, ki je potekal v Amsterdamu, v znameniti koncertni hiši Concertgebouw, ki so jo konec 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. V njej je več dvoran, največja med njimi, ki ima 1974 sedežev, pa predvsem zaradi svoje akustike sodi med najodličnejše dvorane na svetu. Vse od leta 1888, ko je bil v dvorani prvi koncert, v njej gostujejo največji solisti in različne zasedbe, ki jim dirigirajo vrhunski dirigenti. Dvorana se ponaša tudi z veličastnimi orglami, ki jih je leta 1890 zasnoval Michael Maarschalkerweerd iz Utrechta. Za takratnih 22.352 guldnov je izdelal trimanualno glasbilo s 60-imi registri, orgelsko omaro pa je oblikoval arhitekt Dolf van Gendt. V letih 1990 do 1993 je orgle obnovila nizozemska orgelska delavnica Flentrop, ki jim je povrnila prvotno zvočnost in izboljšala njihovo mehaniko. Glavni organist v dvorani Concertgebouw je že vrsto let nizozemski orglavec Leo van Doeselaar…

»Družbeni pravičniki«: zmagoslavje volje in nestrpnosti

Razpotja, 9. avgust ― Raphael Tsavkko Garcia Aktivisti za človekove pravice že dlje časa opozarjamo na nevarnost, ki jo predstavlja razrast pojava tako imenovanih Social Justice Warrios (SJW) oziroma »borcev za družbeno pravičnost«. To je neposrečen pojem, ki se je prilepil na sektaške fanatike »identitarnih gibanj«, ki pod krinko zaščite pravic družbenih manjšin svoj aktivizem usmerjajo v iskanje grešnih kozlov in širjenje sovraštva, pri čemer povzročajo nezanemarljivo škodo naprednim gibanjem, saj rušijo politična zavezništva in vsakogar, ki se zoperstavlja njihovim taktikam, razglašajo za sovražnika. Nekateri ta gibanja označujejo kot postmoderna, drugi kot »identitarna«, a v končni fazi ne gre za nič drugega kot za »profesionalce sovraštva«, ki strategije aktivističnega delovanja oropajo političnega konteksta in jih spreminjajo v mehanizem grešnega kozla, prek katerega utrjujejo svoj vpliv.
PIFcamp 2018 – umiritev

PIFcamp 2018 – umiritev

PIFcamp, 9. avgust ― Za odmik od delovnega okolja in tehnologije nam vsakodnevno služijo dejavnosti na in ob Soči. Tisti najbolj pozorni in radovedni lahko tam vsako jutro najdejo tudi The Wandering Cafe Lynne Bruning ter se ameriški ustvarjalki in inovatorki na področju nosljive umetnosti ob reki pridružijo na jutranjem klepetu ob kavi. Sredi tedna smo si glave prevetrili … Continue reading PIFcamp 2018 – umiritev The post PIFcamp 2018 – umiritev appeared first on PIFcamp.
Dihanje in morje

Dihanje in morje

Airbeletrina, 9. avgust ― »V trikotniku zgodba, občinstvo in pripovedovalec je težava ponavadi v slednjem,« reče Raphael, impulziven, neposreden igralec in pripovedovalec judovskega rodu. Gleda nas s svojim vztrajnim, ostrim pogledom, kakor da skuša v naše dobro zglajene opne navrtati luknjico. »Težava pripovedovalcev je, da držijo zgodbo zase, da je v resnici ne spustijo iz rok.« Sedimo v polkrogu, opremljeni z zvezki in pisali. Prišli smo se učit. »Let it go,« naposled reče.

Demenca in oblikovanje prostora

OUTSIDER, 9. avgust ― Demenca je pogosto označena za epidemijo 21. stoletja, pa tudi za najdražjo bolezen. Je diagnoza, ki kot senčni dvojček sledi civilizacijskim pridobitvam zahodnega, razvitega sveta. Napredek medicine, daljša življenjska doba ter obenem  nevzdržna starostna piramida, kjer »baby boom« generacije iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni pozneje niso nadomestile primerljivo velike generacije, so ustvarili glavne…

Ptuj: Mesto bogatejše za „glasbeni“ hrastovi skulpturi

Štajerski tednik, 9. avgust ― Letošnjemu povabilu glasbenega festivala Arsana se je odzval tudi ptujski akademski slikar Tomaž Plavec s kiparskim projektom. Porajalo pa se je veliko vprašanje, kaj naj kipar na glasbenem festivalu sploh počne; v prvi vrsti seveda glasbo ali pa nekaj v povezavi z glasbo. Iz tega izhaja tudi koncept, ki ga je pripravil za teden dni ustvarjanja na dvorišču Fürstove hiše, pred svojim ateljejem, tako da je imel pri svojem delu vsak dan občinstvo, ki je z velikim zanimanjem spremljalo nastajanje dveh novih ptujskih kiparskih stvaritev, dveh večjih hrastovih skulptur, visokih blizu 2,20 metra in težkih čez 200 kg.
King Arthur: Legend of the Sword (2017)

King Arthur: Legend of the Sword (2017)

Deseta umetnost, 9. avgust ― Uveljavljeni filmski ustvarjalec Guy Ritchie prinaša svoj dinamični slog v epsko, fantazijsko, akcijsko, pustolovščino King Arthur: Legend of the Sword. Po uspešni franšizi filmov Sherlock Holmes je svoj filmski slog le še izpilil in se preizkusil v že nič kolikokrat upodobljeni zgodbi o zgodovinskem kralju. To je četrti film, ki temelji na Arthurievi legendi in […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    [Pozor, hud prizor] - American Honey (2016)  Force Majeure (2014)  Batman v Superman: Dawn of Justice (2016)  [Pozor, hud prizor] – Inglourious Basterds (2009)  [Pozor, hud prizor] – American History X (1998) Copyright © Deseta umetnost [King Arthur: Legend of the Sword (2017)], All Right Reserved. 2018.
Riko Debenjak in Tina Mohorović

Riko Debenjak in Tina Mohorović

ARS Svet kulture, 9. avgust ― O pregledni razstavi Rika Debenjaka v Mednarodnem grafičnem likovnem centru V Mednarodnem grafičnem likovnem centru so ob letošnji 110-obletnici rojstva umetnika pripravili pregledno razstavo grafika Rika Debenjaka. Ob Jakcu in Miheliču je bil eden izmed utemeljiteljev ljubljanske grafične šole, ki se je odmaknila od črno-bele grafike k barvni; za njegov opus pa so značilni ljudski, kraški motivi in motrenje človekove relacije s kozmosom. Napovedali bomo tudi razstavo grafičarke mlajše generacije Tine Mohorović, ki v svojih delih prek tehnik globokega tiska subtilno-ekspresivno upodablja človeško figuro. Tudi to razstavo, naslovljeno Anonimi, odpirajo danes v MGLC-ju … Vabljeni k poslušanju!
Ko furija dozori

Ko furija dozori

Odzven, 9. avgust ― Ko imamo polna usta prodora in izvoza naše glasbe čez meje domovine, se zlahka ujamemo v past sprenevedanja, saj še zdaleč ni tako malo naših bendov in izvajalcev, ki prodirajo veliko dlje, kot seže pogled s Triglava. Na primer ljubljanski psychobilly trio Clockwork Psycho.

1975 – Umre Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič

Zgodovina na dlani, 9. avgust 9. avgusta leta 1975 je v Moskvi umrl sovjetski skladatelj, pedagog, pianist, politik in pisatelj Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič. Star je bil 68 let. Pokopan je na centralnem moskovskem pokopališču Novodeviči. S svojimi 15 simfonijami spada med največje simfonike 20. stoletja. Avtor je tudi šestih orkestrskih koncertov in po treh baletov … Preberi The post 1975 – Umre Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič appeared first on Zgodovina na dlani.
1957 Cajnarje – Malinovec

1957 Cajnarje – Malinovec

Stare slike (Cerknica), 9. avgust ― Na malinovec se je že čisto pozabilo. Včasih je bila to skoraj ednina brezalkoholna pijača, ki so jo prodajali v gostilnah. Tačrna in tarumena kokta se je dobila kasneje, konec petdesetih let. O tem pa kdaj kasneje. V arhivu Stareslike nisem našel fotografije, na kateri bi bil malinovec. Sem pa našel to fotografijo, ki je […]

9. avgusta 1859 se je rodil Ivan Dečko, slovenski pravnik, odvetnik, politik in urednik

Kamra.si, 9. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. avgusta 1859 se je Središču ob Dravi rodil Ivan Dečko, slovenski pravnik, odvetnik, politik in urednik. Umrl je  3. novembra 1908 v Schweitzerhofu pri Gradcu. Po mariborski gimnaziji je nadaljeval študij prava v Gradcu in ga leta 1883 tudi končal. Kot koncipient se je najprej zaposlil v Mariboru, se leta 1885 preselil v Celje, nadaljeval prakso pri Josipu Sernecu, opravil odvetniški izpit in leta 1891 odprl lastno pisarno.Še kot pripravnik se je podal v politiko, bil leta 1890 prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in ostal tam tri mandate. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku, leta 1887 pa v imenu M. Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. S sistematičnim političnim delom je veliko prispeval k zmagam Slovencev na občinskih volitvah; leta 1889 Slovenci prvič osvojijo celjski okrajni zastop, kasneje okrajni šolski svet, leta 1899 pa dr. Dečko postane celo namestnik okrajnega načelnika.

9. avgusta 1912 se je rodil Bojan Adamič, skladatelj, dirigent in aranžer

Kamra.si, 9. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. avgusta 1912 se je v Ribnici rodil Bojan Adamič, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer. Umrl je  3. novembra 1995 v Ljubljani. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbeni ustvarjalec, znano je njegovo delo na področju zabavne in filmske glasbe, manj pa je znano njegovo ustvarjanje na področju fotografije. Bojan Adamič je obiskoval OŠ v Ribnici in OŠ Ledina v Ljubljani ter gimnazijo Poljane, kjer je maturiral leta 1931. S 13 leti se je vpisal na Državni konzervatorij za klavir (srednja glasbena šola) in končal orgle pri prof. Premrlu, trobento pri prof. Karasu in deloma kompozicijo pri prof. Ostercu. Diplomiral iz klavirja pri prof. Ravniku leta 1941 na Glasbeni akademiji v Ljubljani, ko je za diplomski izpit igral Lisztov prvi klavirski koncert. Na Pravni fakulteti je opravil prvi državni izpit in absolutorij.
še novic