SiGledal Novice, 14. november 2018 ― Nagib v sodelovanju s festivalom Drugajanje napoveduje novo predstavo "Staging a Play: Antigona" hrvaškega koreografa in izvajalca Matije Ferlina ter hkrati najavlja novi, že peti celoletni program oziroma sezono, ki iz “Nagiba na oder” in pogovorne ter razstavne platforme “Razstavljanja predstav” prehaja k novim oblikam kuratorsko-teoretskih srečanj in ustvarjalnih procesov, povezanih znotraj koncepta "zavrženih". Nagib se počasi približuje svoji petnajsti obletnici obstoja, ki jo bodo, na eni strani, zaznamovale trenutne družbene problematike, tj. politike beguncev in drugih, ob rob potisnjenih manjšin, ter, na drugi strani, novi rezi in zavrnitve, ki smo jih bili letos deležni.

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. november 1615 – škof Tomaž Hren je posvetil kapucinsko cerkev v Celju Po zmagi nad protestantizmom na prehodu v 17. stoletje je katolicizem začel z notranjo obnovo. Najprej so katoliški škofje v deželo poklicali jezuite, ki so v naslednjih dveh stoletjih igrali pomembno vlogo pri izobraževalni dejavnosti. Jezuitom pa so kmalu sledili še kapucini, ki so skrbeli predvsem za obnovo dušno pastirske dejavnosti, ki so jo tako močno upoštevali protestanti in ki jo je že tridentinski koncil iz srede 16. stoletja označil kot temelj katoliške prenove. Zgodovinski viri govorijo, da segajo začetki kapucinskega reda na Slovenskem še v čas, ko so jih škofje povabili, "da bi se krivoverci po njihovih pridigah povrnili k resnici prave katoliške vere", vendar so se kapucini pri nas samo še bežno srečali z ostanki protestantizma.  

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1980 je v Ljubljani umrl Maksim Gaspari, slovenski slikar. Rodil se je 26. januarja 1883 v Selščeku nad Cerknico.  Gaspari je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri profesorju Rudolfu Bacherju. Za svoje delo je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado. Ilustriral je knjigo Slovenske narodne pravljice. Od leta 1972 je bil stalni član SAZU. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Maksim_Gaspari Maksim Gaspari je od vseh naših likovnih umetnikov že za življenja najbolj prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest. Poznavalci ga v nasprotju s sočasnimi impresionisti sicer niso šteli v slikarsko ustvarjalno elito, vendar je v svojo umetnost vsrkal toliko našega ljudskega izročila in se tako približal bogastvu slovenske kmečke starožitnosti, da so se z njegovo predstavo o slovenski umetnosti najširši sloji Slovencev že kar množično identificirali in v njegovem delu razpoznavali sodobno ponarodelo umetnost. Z ilustracijami in razglednicami je prvi vzbudil zanimanje za likovno umetnost tudi pri številnih poznejših likovnih ustvarjalcih. Njegov zgodovinski pomen pa se je še potrdil, ko se je povečalo raziskovalno zanimanje za knjižno ilustracijo in grafično oblikovanje, saj se je Gaspari prav na teh področjih izkazal kot eden izmed njunih najvidnejših pionirjev, in zato je bil kot »ljudski umetnik« v svojih že zelo poznih letih, ko je obveljal za nepogrešljivo nacionalno legendo, sprejet tudi med elitno ustvarjalno družbo v SAZU.