Cox ali tok časa: perpetuum mobile

Cox ali tok časa: perpetuum mobile

Konteksti (Tomaž Bešter), 18. december 2018 ― vir slike: bukla.si Zdi se mi, da imam tu kar zadovoljivo dovolj priložnosti pisati o času. Knjige, zgodbe in pripovedovanje, še posebno, kadar je govor o življenjskih zgodbah in spominih, ki zajemajo nekolikanj daljša obdobja, so pravzaprav zapisi spominov in želja, strahov in dogodkov ter obrazov in besed, ki avtorja, pripovedovalca zvežejo z njimi. Besede se zdijo edina pot do podob preteklosti, pa tudi do prihodnosti, ki se ima še zgoditi. So pa na naših policah tudi dela, ki neposredno nagovarjajo čas in bodisi so knjige, zavite v težko prebojen oklep filozofske teorije bodisi literarni poizkusi, ki se skušajo tako ali drugače približati temu, čemur je Tima Crane v enem od filozofsko propedevtičnih čtiv obesedil kot najbolj očiten in najbolj zapleten vidik tega, kar obstaja. Času. In tokrat imam veselje pisati o knjigi avtorja, ki mu niso tuje ne omenjene teorije ne literarni poizkusi. Gre za roman, ki ga je leta 2016 izdal avstrijski pisatelj Christoph Ransmayr. Nosi naslov Cox ali tok časa. Prevod, ki ga je odlično opravil Štefan Vevar, je v 105. ediciji odličnih Modernih klasikov izšel pri Cankarjevi založbi. Gre za sila prijetno branje, ki ga odlikuje avtorjev izjemno bogat zaklad dolgih in obsegajočih stavčnih struktur, s katerimi vstopa v povsem poetično opisovanje dogajanja in občutkov svojih junakov. Zgodba nas pelje v potovanje slovitega izumitelja Coxa na Kitajsko, kjer nam v času, ko je ta s sodelavci v gosteh pri kitajskem cesarju Qianlongu, v lepi maniri nariše podobo Kitajske, ki je povsem brezkompromisno vdana svojemu cesarju, njegovim potrebam in željam, zaradi slednjih so se pri njem seveda znašli tudi urarji, draguljarji, izumitelji in vsakovrstni finomehaniki iz Anglije. Tako beremo zgodbo o angleškem mojstru, ki ga bremeni družinska tragedija, a skupaj z neverjetnim občutkom za lepo in popolno objema dogodke v zgodovinskem obrisovanju božanske narave povsem tuje kulture in nje običajev. Delo, ki je mešanica literarnega odkrivanja

V jazzu je vsega polno

C.M.A.K. Cerkno, 18. december 2018 ― Simon Kenda je glasbeni sladokusec, nevladnik z večletnimi izkušnjami, zadnji dve leti pa tudi direktor zavoda Jazz Cerkno, producenta istoimenskega mednarodno priznanega festivala ter celoletnega festivala Keltika. Pogovarjala sva se o glasbi, kulturi, nevladju ter njihovemu pomenu za širšo lokalno skupnost. The post V jazzu je vsega polno appeared first on C.M.A.K. Cerkno.

V jazzu je vsega polno

C.M.A.K. Cerkno, 18. december 2018 ― Simon Kenda je glasbeni sladokusec, nevladnik z večletnimi izkušnjami, zadnji dve leti pa tudi direktor zavoda Jazz Cerkno, producenta istoimenskega mednarodno priznanega festivala ter celoletnega festivala Keltika. Pogovarjala sva se o glasbi, kulturi, nevladju ter njihovemu pomenu za širšo lokalno skupnost. The post V jazzu je vsega polno appeared first on C.M.A.K. Cerkno.
Spider-Man: Into The Spider-Verse (2018)

Spider-Man: Into The Spider-Verse (2018)

Deseta umetnost, 18. december 2018 ― Ker sem se za letos prenažrl s superherojskimi kozmetičnimi spektakli, me ogled animirane pustolovščine Spider-Man: Into The Spider-Verse ni pretirano mikal. Tudi zaradi tega, ker gre za že četrto različico popularnega lika iz Marvelovih stripov v zadnjih 15. letih; Tobey Maguire, ki mi je bil čisto simpatičen, Andrew Garfield, za moje pojme še vedno najboljši […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Tomb Raider (2018)  On Chesil Beach (2017)  Beneški filmski festival: Cuaron s črno belo vrnitvijo h koreninam segel po zlatem levu!  Beneški filmski festival: Intervju z Ericom Darnellom  Blockers (2018) Copyright © Deseta umetnost [Spider-Man: Into The Spider-Verse (2018)], All Right Reserved. 2018.

Viktor Stergar z lutkovno igrico v Občinski knjižnici Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 18. december 2018 ― V torek, 18. decembra 2018, je v Občinski knjižnici Prebold potekalo pravljično druženje z naslovom Lutka se predstavi. Smo v čarobnem času, ki v nas vzbuja pričakovanje, veselje, radost in mnogo presenečenj. Prav takšne občutke je z nami delil domačin Viktor Stergar s svojimi lutkami. Otroci so na začetku radovedno zrli v štiri vreče. Iz vsake izmed njih je kmalu pokukala igriva lutka. S prikupno zgodbico. Najprej so prisluhnili teksaškemu šerifu, ki razkrinka roparje zlata. Sledil je 105-letni Pepe z zgodbico o treh prašičkih in sivem volku. Muzikant Denis jim ...
Ultimativna lestvica TOP 20 najboljših filmov leta 2018

Ultimativna lestvica TOP 20 najboljših filmov leta 2018

Deseta umetnost, 18. december 2018 ― Letos smo se ob koncu filmske sezone odločili sestaviti prav posebno lestvico najboljših filmov leta 2018. Naš dopisnik Matej Patljak je k sodelovanju povabil 40 naših filmskih kolegov, pravila pa so bila preprosta; vsak je naštel tri najboljše filme, ki so se točkovali (1 točka, 3 točke in 5 točk). Šteli so le filmi, ki so […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Kingsman: The Golden Circle (2017)  Pacific Rim (2013)  The BFG (2016)  Prisoners (2013)  [Pozor, hud prizor] – The Thing (1982) Copyright © Deseta umetnost [Ultimativna lestvica TOP 20 najboljših filmov leta 2018], All Right Reserved. 2018.
Panteon v savinjski metropoli

Panteon v savinjski metropoli

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 18. december 2018 ― V povezavi z aktualno razstavo Dekade: šestdeseta @Celje 1960-1969 objavljamo zanimiv izbor arhivskega gradiva povezanega z eno od izpostavljenih tem razstave – kipom splavarja na Savinjskem nabrežju. Splavar, odlitek kiparja Borisa Kalina je bil postavljen ob zaključku velikih del na regulaciji reke Savinje leta 1961. Zanimivo je, da je to eden redkih kipov, ki se […]
Prevodi slovenske literature – vrhunci leta 2018

Prevodi slovenske literature – vrhunci leta 2018

Javna agencija za knjigo, 18. december 2018 ― V letu 2018 je JAK na dveh razpisih podprl 62 prevodov iz slovenščine v 23 različnih tujih jezikov. Najpogosteje je bila slovenska literatura prevedena v nemščino, hrvaščino, angleščino, češčino in italijanščino. Od prevodov, ki jih je JAK podprl v minulih letih, je letos izšlo (ali pa so še v pripravi) kar nekaj težko pričakovanih knjig. V nadaljevanju vam predstavljamo izbor naslovov, ki jih je podprl JAK, pa tudi nekaj knjig, ki so pri tujih založbah v prevodu ali izvirniku izšle brez naše podpore.
Specializirani prevajalski seminar – trije dnevi intenzivnega dela za enajst prevajalcev v nemščino

Specializirani prevajalski seminar – trije dnevi intenzivnega dela za enajst prevajalcev v nemščino

Javna agencija za knjigo, 18. december 2018 ― Med 21. in 24. novembrom je Društvo slovenskih književnih prevajalcev v sodelovanju z JAK organiziralo specializiran prevajalski seminar za prevajalce iz slovenskega v nemški jezik. Enajst sodelujočih prevajalcev je dobilo temeljit vpogled v sodobno slovensko literaturo in možnost dela s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in drugimi agenti s področja knjige.
2001: A Space Odyssey (1968)

2001: A Space Odyssey (1968)

Deseta umetnost, 18. december 2018 ― Za mnoge najboljši film Stanleyja Kubricka. Največje darilo filmski industriji. Odiseja ni film za vsakogar in tisti, ki pravijo, da so ga častili že od začetka, verjetno lažejo. Za razumevanje je potreben čas. Film vleče nazaj k sebi in nam želi povedati še nekaj več. Prav nič ni narobe tudi s tem, če filmski kritik […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Le magasin des suicides (2012)  Moonlight (2016)  Dunkirk (2017)  Križanje  Inside Llewyn Davis (2013) Copyright © Deseta umetnost [2001: A Space Odyssey (1968)], All Right Reserved. 2018.

Noč kratkih filmov se bliža!

Društvo slovenskih režiserjev, 18. december 2018 ― V petek, 21. decembra, se bo Slovenija že petič pridružila evropski pobudi za obeležitev Noči kratkih filmov – in to prav na  najdaljšo noč v letu. V Slovenski kinoteki se bo tako od 18.00 zvrstilo pet sklopov filmov (zadnji ob 23.59). Prvi bo Klasiki, za katerega je program izbralo Društvo slovenskih režiserjev: Narodna noša, Mako Sajko, Slovenija […]

V okviru Zagovornikov okolja je začela delovati brezplačna Zelena svetovalnica

Inštitut za politike prostora, 18. december 2018 ― Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je v okviru prenovljene spletne strani Zagovorniki okolja zagnal brezplačno Zeleno svetovalnico. To sta omogočila projekta  Zagovorniki okolja, ki ga PIC izvaja v partnerstvu... The post V okviru Zagovornikov okolja je začela delovati brezplačna Zelena svetovalnica appeared first on Inštitut za politike prostora.

V okviru Zagovornikov okolja je začela delovati brezplačna Zelena svetovalnica

Inštitut za politike prostora, 18. december 2018 ― Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je v okviru prenovljene spletne strani Zagovorniki okolja zagnal brezplačno Zeleno svetovalnico. To sta omogočila projekta  Zagovorniki okolja, ki ga PIC izvaja v partnerstvu z IPoP in ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor ter projekta Zagovorniki okolja – Zelena svetovalnica, ki ga financira Ministrstvo za […]

1863 – Rojen Franz Ferdinand

Zgodovina na dlani, 18. december 2018 18. decembra leta 1863 se je v Gradcu (Graz) rodil avstrijski nadvojvoda in nesojeni naslednik cesarja Franca Jožefa I., Franz Ferdinand. Franz Ferdinand cesarju Francu Jožefu ni bil posebej pri srcu, a je po spletu okoliščin postal prvi v vrsti za habsburški prestol in vodenje avstro-ogrske monarhije. Bil je sin… Preberi The post 1863 – Rojen Franz Ferdinand appeared first on Zgodovina na dlani.
Tomaž Šalamun: Jutro / Alojz Rebula: Ob pritoku Jangcekjanga / Vladimir Kos: Kot sonca zlat zaton

Tomaž Šalamun: Jutro / Alojz Rebula: Ob pritoku Jangcekjanga / Vladimir Kos: Kot sonca zlat zaton

ARS S knjižnega trga, 18. december 2018 ― V današnji oddaji S knjižnega trga nas čakajo tri knjige – dve pesniški in roman, in sicer zapuščina Tomaža Šalamuna v knjigi Jutro, distopija Alojza […] V današnji oddaji S knjižnega trga nas čakajo tri knjige – dve pesniški in roman, in sicer zapuščina Tomaža Šalamuna v knjigi Jutro, distopija Alojza Rebule Ob pritoku Jangcekjanga in zbirka pesmi Vladimirja Kosa Kot sonca zlat zaton. Ocenjujejo jih Aljaž Koprivnikar, Marjan Kovačevič Beltram in Andrej Arko.
Slowindova zadnja dva koncerta?

Slowindova zadnja dva koncerta?

Odzven, 18. december 2018 ― Na zadnjih dveh koncertih letošnjega Festivala Slowind so se s svojimi novitetami predstavili mladi in malo starejši domači skladatelji ob boku Vinka Globokarja. Poudarek zaključnega festivalskega koncerta je bil na Kvintetu Slowind.
Skoraj doma: Hamburg

Skoraj doma: Hamburg

Airbeletrina, 18. december 2018 ― Če odraščaš v samozavestnem prepričanju, da si s severa (kar je glede na jugoslovansko preteklost kakšnih dvajset let mojega življenja veljalo za neizpodbitno dejstvo), si se – ko se enkrat zares preseliš na sever Evrope – prisiljen soočiti z določeno mero shizofrenije. Priznanje: v subtilnem razmerju med severom in jugom mi je v veliko pogledih šele v zadnjih letih postalo jasno, koliko balkanske krvi mi je namenila genetika.
Banksy želi z nagradno igro pomagati migrantom

Banksy želi z nagradno igro pomagati migrantom

Misli, 18. december 2018 ― Ulični umetnik in aktivist Banksy tokrat s skulpturo čolna z begunci zbira sredstva za pomoč migrantom. Skulptura prenatrpanega plovila je razstavljena v pop up trgovini, ki so jo v božičnem času odprli v središču Londona, da bi pomagali beguncem. Donatorji lahko za najmanj dva funta ugibajo težo kipa. Tisti, ki jo bo uganil, bo novi lastnik.

NOVA NAJAVA!

Kino Šiška, 18. december 2018 ― Povratniki The Strange, pri katerih sile združujejo Chris Eckman (ex-The Walkabouts), The Bambi Molesters in My Buddy Moose, nas bodo ob podpori domače tarantinovske naveze Malamor ob somraku popeljali po ameriških pustinjah s svojim težko pričakovanim drugim albumom, prvim v 14 letih. Opasajte revolverje!
50 knjig, ki so nas napisale. Fran Saleški Finžgar: Pod Svobodnim soncem

50 knjig, ki so nas napisale. Fran Saleški Finžgar: Pod Svobodnim soncem

Društvo Slovenski staroverci, 18. december 2018 ― Kdaj: 26.12.18 ob 21.25 Kje: RTV Slo 1 Fran Saleški Finžgar: Pod Svobodnim soncem Povest davnih dedov: tako je Fran Saleški Finžgar podnaslovil svoje najbolj znano delo. Ena največkrat ponatisnjenih in najbolj branih knjig na slovenskem je sprva izhajala v Domu in svetu kot podlistek, v knjižni obliki pa je izšla leta 1912, do sedaj pa je […]
Krokodil v mulju, 3

Krokodil v mulju, 3

LUD Literatura, 18. december 2018 ― So-čutiti ne pomeni popolnoma razumeti drugega, se vživljati v njegove občutke brez zavedanja lastne integritete, ali se »stapljati« z njegovo bolečino. V aktu so-čutenja vznikajo različni doživljajski pomeni, se približujejo drug drugemu tako kot kreativne ideje v umetniškem procesu.
1946 Unec – Zapečatenje knjižnice generala Maistra

1946 Unec – Zapečatenje knjižnice generala Maistra

Stare slike (Cerknica), 18. december 2018 ― V Zgodovinskem arhivu Ljubljana sem leta 2007 v škatlah KLO Unec in Rakek naletel tudi na zanimiv zapisnik o pregledu in zapečatenju knjižnice generala Maistra v njegovi hiši na Uncu leta 1946. Zapisnik o zapečatenju privatne knjižnice generala Majstra na Uncu pri Rakeku. Na pobudo KLO Unec, da se zavaruje knjižnica pok. generala Majstra na […]
Igralka Charlotte Rampling dobitnica častnega zlatega medveda

Igralka Charlotte Rampling dobitnica častnega zlatega medveda

Misli, 18. december 2018 ― Britanska igralka Charlotte Rampling je dobitnica častnega zlatega medveda. Z več kot 100 filmi in televizijskimi produkcijami je po besedah direktorja mednarodnega filmskega festivala v Berlinu Dietra Kosslicka sinonim za "nekonvencionalen in razburljiv kino". Nagrado ji bodo izročili na 69. Berlinalu, ki bo potekal od 7. do 17. februarja.

18. decembra 1923 se je v Oblakih pri Juršincih rodila Štefka Cobelj, etnologinja in umetnostna zgodovinarka

Kamra.si, 18. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. decembra 1923 se je v Oblakih pri Juršincih rodila Štefka Cobelj, etnologinja in umetnostna zgodovinarka. Umrla je 15. maja 1989 na Ptuju. Rodila se je kot najstarejši otrok v družini z osmimi otroki. Starši so želeli, da bi se izučila trgovine in doma prevzela vodenje trgovine z mešanim blagom, sama pa je želela nadaljevati s šolanjem. Te načrte je pretrgala druga svetovna vojna, ko so trgovino ukinili, Štefka Cobelj pa se je pridružila osvobodilnemu gibanju in kot partizanska Zora delovala v Majšperku in okolici, kjer je imelo odporniško gibanje močno oporišče. Po koncu vojne se je zaposlila v Mariboru, kjer je ob delu obiskovala gimnazijo in maturirala leta 1949. Zatem je odšla na študij novinarstva na Novinarsko-diplomatski šoli Beogradu (1950-52), po ukinitvi le-te pa se je preusmerila na Filozofsko fakulteto v Beogradu in leta 1958 končala študij umetnostne zgodovine. Doktorat iz umetnostne zgodovine je opravila na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1965 s temo Franc Mihael in Janez Andrej Strauss v okviru baroka na Slovenskem Štajerskem. Disertacija je izšla tudi v knjižni obliki pri Založbi Obzorja Maribor leta 1967, v nemškem jeziku pa v Celovcu leta 1969. Na Filozofski fakulteti v Beogradu je študirala tudi etnologijo in leta 1973 študij končala z magistrsko nalogo Ivanjica s osvrtom na Moravički kraj.
Jan Morris: Beneški imperij

Jan Morris: Beneški imperij

ARS Esej na radiu, 18. december 2018 ― Odlomek, ki govori o napadu in zavzetju Konstantinopla leta 1203 in takratnem razdejanju, ki so ga zakrivili križarji V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek, ki govori o napadu in zavzetju Konstantinopla leta 1203 in takratnem razdejanju, ki so ga zakrivili križarji. Besedilo je iz knjige Beneški imperij avtorice Jan Morris. Britanska avtorica, ki se je rodila kot moški, a polno zaživela šele kot ženska, podrobno obravnava zapleteno in burno zgodovino Benetk in Benečanov, njihov upravni ustroj in odvisnost postojank na obalah Jadranskega, Egejskega in Sredozemskega morja. Angležinja Jan Morris je avtorica potopisnih in zgodovinskih knjig. Odlomek je prevedel Tone Frelih, bereta ga pa Jasna Rodošek in Jure Franko; glasbeni vložki so iz skladbe Črna zemlja turškega pianista in skladatelja Fazila Saya; tonski mojster je bil Stane Košmerlj. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic